Colonia, Yap

6. marec 2026, petek

Ob osmih zjutraj se odsidrava in se skupaj z avtomobilsko gumo, ki binglja na sidru, odpeljeva na pomol poleg velike ladje. Ko dvignem gumo s sidra in jo hočem vreči na obalo, so domačini strumni: ne na obalo, v morje z njo! Tukaj je menda lahko v morju, ker se nihče ne sidra ob pomolu. Živela ekologija!

Uradniki so hitri in prijazni. Plačati je potrebno 25 dolarjev takse in to je vse. Ampak. Če hočeva, pa lahko ostaneva na pomolu, imela bova elektriko, vodo, sanitarije in še kaj. Ne diši nama, to je sredi živahne luke in privez je na pomol, ne na ponton. Bibavice je za dober meter in ob oseki bi bilo plezanje na kopno pravi mali podvig za Vesno. Morda pa prideva zadnjo noč, da natočiva vodo in napolniva akumulatorje pred naslednjo pasažo.

Po nekaj brkljanja po barki se torej oddingirava na obalo po opravkih. Poleg plina in pralnice prav hudih potreb po storitvah na Yapu pravzaprav niti nimava. No, razen tistih v hramih. Plin sva uspešno rešila, pralnica je prestavljena na drug dan. Od hramov sva odkljukala dva.