Kudat, Sabah, Malezija

12. oktober 2026, ponedeljek

Na zajtrk sva uspela priti z le akademsko zamudo. Danes nas je v hotelu le nekaj gostov, večina je bila tu le preko vikenda, ko je moški del družine igral golf, ženski in otroški pa se namakal na bazenu. In v praktično prazni zajtrkovalnici sva takoj spoznala najine somučenike. Američana preko dneva izgorevata pod barko, ponoči se hladita pod klimo v hotelu.

V boatyardu je vse po starem. Ko ni Amande, ne štima nič. Danes je ni. In nama niso pripeljali vode. In nič ne vedo o kakršni koli vodi (pridite spet jutri). Dokler ne dvigneva glasu in pokličejo Amando in Amanda jim razloži kaj in kako. Čez dobro uro je bil rezervoar z vodo pri Mali. Voda je, pumpe ni. Nekaj časa jo iščeva, potem obupam in uporabim svoje rezervne cevi in svojo rezervno bilge pumpo. Urica igranja in pranje palube se lahko začne.

Ker Tommy, mojster iz boatyarda, nima časa za brušenje in farbanje podvozja Male, pokliče Vesna fanta iz Tommyjeve rezervne ekipe. Zmenimo se, da bo delal po navodilih in pod nadzorom, dokler naju ne prepriča, da zna razlikovati med brusilko in valjčkom za barvo. Za en dan dela hoče imeti dobrih 20 evrov. V gotovini, brez računa, plačilo vsak dan sproti. V križankah se temu reče dnina. Odločiva se, da bova toliko denarja pa le reskirala. Če se izkaže prvi dan, bo delal še naslednje dni. Če se ne izkaže, bova pa midva črnčila za dvajset evrčkov na dan.

Večerja je bila v boljši ribji restavraciji na platoju nad morjem. Taki, z lampiončki! Večerja je stala toliko kot ena dnina v boatyardu.