Miri, Sarawak, Malezija

11. november 2026, sreda

Veliko se ne dogaja. Vesna pere in službuje. Veliko pere, ker ima veliko časa, veliko vode in veliko elektrike. Običajno te dobrine niso tako velikodušno odmerjene in pač pere manj. Ali pa poišče laundomat.

Jaz se lotim čiščenja teaka v kokpitu. To je sicer delo za v boatyard, a kaj ko v Kudatu v boatyardu ni bilo vode. Vsaj take vode ne, kot jo poznamo drugje. Take vode, ki priteče iz pipe. Kakorkoli, nekje moram najti še prodajalno s teak oljem, da bom zadevo dokončal.

Popoldan je siesta. Podobno, kot je bila že včeraj. In po siesti sledi sprehod, ki se konča na večerji z lokalnimi (ex) jadralci. Walterja in Gizele danes ni bilo med prisotnimi, bili so pa Greg ter Suzy in Steve. Kljub temu, da je domačinka Suzy precej mlajša od naju, je bila povprečna starost preostanka prisotnih, višja od najine. Midva sva bila tudi edina, ki sva pila pivo. In pri tem izdatno služila. No, nisva služila, sva bila pa vsaj nagrajena pri tej raboti. Pod pokrovom na steklenici je bila natisnjena nagrada. Ali pa ni bila. Kakor kje. Od petih steklenic so bile tri nagradne. So bile pa kljub temu precej dražje, kot v ponedeljek, ko sva pila enako pivo v enaki embalaži s podnapisom »Malaysia duty not paid«. Švercovana roba, hja...