Jean-Michel Cousteau, Vanua Levu - Namena, Fiji

14. september 2025, nedelja

Če gre lahko kaj narobe, gre narobe več stvari hkrati. Murphyjev postulat.

Za začetek sem se pretepal s sidrom že, ko sva zapuščala sidrišče ob Vanua Levu. Sidro se je narobe obrnilo, snelo s koleščkov in bilo polno mivke, prostora za manevre ni veliko. Potem se je zataknilo jadro za štoper liča. Ko sva plula skozi reef okoli Namene, je priletela nevihtica (ravno ob najbolj nepravem času). To so bile manjše nevšečnosti.

Namena ima splošno znano slabo sidrišče in danes je bilo sidranih že precej bark. Kroživa, skenirava dno, pa ne najdeva primernega mesta. Kar je manj kot 20 m globine, je poraščeno s koralnimi glavami. Sidri vrževa na 25 metrih, pa ne drži. Ponavljava med eno že sidrano barko in reefom na 17 metrih, pa sva preblizu seseda, vetrni vrtinci za otokom so nepredvidljivi, vsaka barka se vrti po svoje. V tretje se spet sidrava na 25 m, a sidrni vinč dela čudno. Preverim ga in pod reduktorjem je vse polno olja.

Vesna gre v svojo obljubljeno deželo, jaz v svojo. Njena je pod vodo, moja je pod vinčem. Ona je bila z videnim zadovoljna, jaz malo manj. Razstavim, pritegnem vijake, nalijem novo olje in sestavim. Dve urici dela. Rezultat je, da vinč sicer dela, a počasneje, kot bi moral. Le kje sem ga polomil?

Sidrišče je zelo rolajoče in jutri nameravam kmalu izpluti. Če bo le sidrni vinč delal in dvignil sidro...