Guam

25. februar 2026, sreda

Slabo vreme se nadaljuje. Z Bad Bunnyjem smo bili zmenjeni, da se popoldan srečamo, pa sta odpovedala. Sta na boji pred Yacht Clubom v ne ravno vzpodbudni okolici s kar nekaj na tri četrt potopljenimi jadrnicami, ki so bile na bojah. Odločila sta se, da bosta dežurala na barki. Srečanje je prestavljeno v lepšo prihodnost.

Ker je slabo vreme, sva se odločila za šoping. V obupno slabo založeni čendleriji ne dobiva nič. Niti ne vedo za kogarkoli, ki bi znal servisirati radar. Kaj šele kaj drugega. V dveh Napa trgovinah tudi ne najdeva semeringa, ki sem ga včeraj zamenjal. O litijevih akumulatorjih pa itak nikjer sploh še nič niso slišali. Ko za nasvet pobarava AI, je odločen: pozabi na Guam, tam ne boš dobil nič od tega na zalogi. Zanimivo, vsi znanci, ki so potrebovali rezervne dele, so šli na Guam, čeprav so bila vsa poročila negativna. Čoporativni nagon? Ali pa morda od oblasti vcepljen strah Američanov zaviti kam drugam?

Kakorkoli, nad šopingom sva obupala (ne samo tehnične robe, še kruha nisva našla takega, kot ga imajo na Saipanu) in spremenila plan iz A v B. A je bil šoping in B je turizem.

Zapeljala sva se po delu obale in se ustavljava na vseh možnih koncih. Veliko ni za videti. Spomeniki, kjer sploh so, so le samohvala ameriške vojske in vojn. Tudi tistih, kjer so vojno izgubili. Vietnam, recimo. Počutim se podobno, kot v socialistični Jugi, kjer sem se za vekomaj nagledal spomenikov partizanskih super herojev. Isto sranje, samo drugo pakovanje. O Čamorski zgodovini pa nič. Njihov kulturni center, ki bi si ga rada ogledala, je zaprt. Uradno, ker zgradba ni varna za obiskovalce. Če je to sploh res, bi bilo lepo, da bi denar, namesto v poveličevanje vojn, uporabili za popravilo kulturnega centra.

Zvečer se odpraviva na Čamoro market. Pričakovala sva nekaj podobnega kot na Pika festivalu na Tinianu, doživela pa ljubljansko odprto kuhinjo z dodatkom suvenirdžinjic. Nič kulture, nič zgodovine, le fast food in spominki, narejeni v Bangladešu. Kupiti sva hotela vsaj vljudnostno zastavico Guama (ki je nikjer na spletu nisva našla), kot sva to naredila na Severnih Marianskih otokih, pa nisva uspela. Očitno tega v Bangladešu ne delajo.