Maloelap, Marshall Islands

13. december 2025, sobota

Zbudiva se v sončno jutro, ki postane kmalu oblačno in deževno in spet kmalu nato ponovno sončno. Prestaviva se nekaj milj na sosednje nenaseljene otočke. Pravzaprav hiperskočiva na te otočke. Zato sledi čiščenje koleščka. Ven padajo okostnjaki. Čistil sem ga že zadnjič, pa očitno ne dovolj temeljito. Upam, da bo sedaj za nekaj časa mir.

Vesna gre pod vodo. Greben je lep, raznobarven, manjkajo pa šarkiji. Nasploh je bila nad snorklanjem na Maloelapu večinoma zelo zadovoljna. Verjetno tudi zato, ker je voda res kristalno bistra in se vidi na deset metrov oddaljenih tleh vsaka podrobnost. Na meter oddaljeni koralni glavi pa še toliko bolj. Vendar. Na štirih metrih globine se sidra ne vidi. Do vratu je zakopano.

Popoldne se prestaviva za nekaj sto metrov na širši plato, kjer se bova lahko na sidru zavrtela naokoli, če bi slučajno bila potrebno. Primerno je za spanje, za snorklanje je bilo pa bolj primerno prejšnje.