Saipan, Severni Marianski otoki

2. februar 2026, ponedeljek

Deževen in vetroven dan.

Dopoldan mine v iskanju težave, zakaj mi dela internet preko DoCoMo 5G omrežja s sila zoprnimi prekinitvami. AI me uči, kako sploh deluje 5G omrežje in me poleg ostalega nauči tudi, da praktično nikjer na svetu (tudi v Sloveniji in v CNMI) ni postavljeno pravo 5G omrežje, ampak le ena dodatna plast nad 4G omrežjem. Razlog je poleg nižje cene nadgradnje enostaven. Stare SIM kartice niso prilagojene za 5G. Tudi »5G over 4G« s takimi simkami ne deluje brez težav. In ko izključim SIM kartico slovenskega Telekoma, začne DoCoMo eSIM čudežno povsem normalno delovati. Celo hitrejši je od Starlinka. Voila!

Na barki mi danes ni več za živeti. Odpraviva se v šoping oblačil za Vesno. Teh sicer ne kupiva, kupiva pa oblačila za mene. In tri pare japank. Za mene. Vesna mi da nadimek Imelda. Najprej kupim take za 4,95 dolarja in potem še take, ki jih bom z veseljem nosil. Petkrat dražje so. Še v lekarni in pri švajsmojstru pustim nekaj denarja, pa nekaj nujnih malenkosti za na barko tudi kupiva. Najpomembnejši je rezervni odpirač za buteljke. Kosilo v tajski restavraciji je spet odlično, nakupovanje v manjšem shopping mallu pa raziskovalno. Kupila sva za 130 dolarjev vzorcev hrane.

Zvečer na barki jeva italijansko delikateso s francoskim kruhom. Prvič po neskončno dolgem času spet vidim pred sabo v olivnem olju vloženo artičoko in okusim dober kruh. Testirava še pet vrst piva - jutri bova kupila zmagovalca natečaja v večjih količinah. In ga spet švercala v druge države...