Bristos - Livadia, Tilos, Grčija

25. oktober 2020, nedelja

Sidrišče je precej rolajoče. Zato le jutranji skok v bazen in izplujeva. Nekaj milj dalje je samoten zaliv, do kamor ne seže signal mobilne telefonije. Tja pridejo le ribiči in koze. In niti eni, niti drugi ne govorijo angleško, tako daleč od postojank turistične industrije smo. Prostora ni veliko, čeprav na guglovih mapah izgleda, da ga je. Globine so hitro deset metrov in potem nimam kje spustiti v vodo toliko verige, da bom zadovoljen. No, za dnevni postanek je pa kot naročeno.

Vesna je bila spet dve uri v morju in vrnila se je nasmejana. Že dolgo ni videla toliko življenja pod vodo. In za povrhu je voda spet kristalno čista in vidljivost sredi sončnega dne odlična. Morda je v tem zalivu morje celo toplejše kot drugje, ali pa je tako le občutila, ker je bila zadovoljna zaradi ogleda. Kakorkoli, ko prileze nazaj na barko, pravi da je v vodi tako toplo, kot že dolgo ne.

Ko se veter usmeri točno v zaliv (in posledično se naredi val), dvigneva sidro in se od tega konca Tilosa posloviva. Jadranje s krmnimi vetrovi pa ni trajalo dolgo. Veter je v nekaj sekundah (ampak res v nekaj sekundah!) padel iz 4 bf na 1 bf. In to ni bila posledica refula, ugasnil je v vsej okolici. In se ni več prižgal.

V Livadiju se sidrava pred skoraj prazno luko, le ena jadrnica je privezana v njej. Midva ne greva na privez, vode in elektrike ne potrebujeva, do grških oštarij nama pa danes tudi ni. Po oštarijah se bova plazila, ko bova v luki iz drugih razlogov.