Monastir, Tunizija

4. oktober 2023, sreda

Danes vse kaže, da bo najprimernejši čas za odhod jutri popoldan. Tako bova ponoči plula po mirnem morju in imela v petek preko dneva dober bočni veter. Torej je potrebno začeti s postopkom clear-out. Danes se je potrebno odjaviti pri gardi national (aka coast guard), jutri pa še na carini in policiji. Komplicirano.

In ko sva na postaji coast guarda, vidim begunce. Očitno so jih zajeli na morju in privlekli sem. Smilijo se mi. Veliko so plačali, da bi lahko začeli delati nekje v EU in preživljali svojo družino doma. Pa jim ni uspelo. Okoli dvajset jih je. Nekateri sedijo, drugi stojijo v hodniku na postaji. Kot kup nesreče so. Naju skrivoma opazujejo, kot da bi bila nekaj posebnega, nekaj za njih nedosegljivega. Žalosten prizor. Uniformirana coastguardovka jih nadere, kot da bi bili živali. In ko ji zmanjka glasu, se na njih zdere še njen kolega v civilu. Midva se samo spogledava. Niti najmanj nama ni jasno, kaj so storili narobe. Kot miške tiho so bili in vsak zase so zrli nekam v daljavo.

Potem grem v trgovino po softdrinke in mleko. Res, da je mleko poceni, ampak je v embalaži, ki je ni možno zapreti. Torej moram kupiti še eno litrsko plastenko vode, da bova pretočila. Mleko itak potrebujeva samo za dodatek v kavo in en liter nama traja dober teden. No, pa je bila skrb odveč. Nimajo niti litrske vode niti mleka (v kakršni koli že embalaži). Na splošno je založenost trgovin slaba in hrana sploh ni poceni. Dražje je kot v Turčiji in roba je slabša. V Turčiji se je dobilo vse, tudi precej stvari, ki jih v Sloveniji ne vidim. Tukaj imajo pa čips in piškote v neštetih oblikah, potem se pa hitro neha.

Sredi dneva si greva ogledat ribat, utrdbo iz časov arabskega osvajanja Magreba. Lepo je restavrirana in od zunaj deluje fascinantno. Ko vstopiš, je pa vse skupaj kr'neki. Malo se hodi sem, malo tja, brez prave logike in brez kažipotov. Velikokrat se je potrebno vrniti iz slepe poti. Na koncu splezam še na vrh stolpa. In to je tudi vse. Ok, ker imava čas in se je potrebno malo sprehajati, je to tudi v redu, sicer ne bi bilo pa nič narobe, če bi ta kulturni izlet preskočila.

Večerja je pri Chez Mala skupaj s posadko Mr. Oka. Mukaddes je pripravila nekaj res odličnih predjedi, Vesna pa nadaljevanje. Šrimpke za Tuncela, pa smo jih vsi jedli. Morskega psa za ostale tri, ki ga je jedel tudi Tuncel. Morski pes ni ravno običajno na jedilniku in ga je Vesna, da bi se izognila neljubim presenečenjem, že včeraj dala v tri različne marinade (začinjeno olje, limonina omaka in mleko). Danes je to samo še spekla. Prvovrstno! Bilo ga je pa toliko, da bova nekaj časa spet jedla ribjo pašteto za zajtrk…