Krf, Grčija - Dubrovnik, Hrvaška (2. dan)

24. maj 2020, nedelja

Ob zori spet vidim jadrnico, samo miljo stran je. Je to dober ali slab znak? Zdi se mi, da bo to, kar me je do sedaj razveseljevalo, počasi postalo moteče. Res nisem z ničemer zadovoljen! Ali pa je to morda zato, ker sva preplula štirideseti vzporednik in tako zaplula v rjoveče štiridesete? No, zjutraj situacija ni nič kaj rjoveča. Tri bofore polkrmenga vetra naju počasi, a zanesljivo, potiska skozi Otrantska vrata v Jadransko morje. Kasneje veter umre. A se spet pojavi dopoldan in praktično cel dan počasi, a vztrajno napredujeva proti cilju. Nekaj časa si je vetrni avtopilot zamislil pot pravokotno na cilj, pa sem dal tinto pit. Prižgal sem motor. Z motorjem gre tudi v pravo smer. Zvečer se plaho dviga bočni veter, ki je napovedan za ponoči. Bomo videli, kako bo. Jaz grem spat.

Precej zalog hrane sva že porabila. Nama grozi lakota? Do jutri še ne, izbira pa ni več tako bogata, kot običajno. Ko si zjutraj zaželim jajčka na oko s svežo papriko, mi Vesna strumno razloži, da naj ne bom preveč zahteven. Jajca in papriko imava, kruh je včerajšnji, speče jih lahko pa le na sončičnem olju, olivnem olju ali maslu. Ostalega ni več (svinjske masti in ocvirkov, na primer, v Arabiji ne prodajajo). Hja, precej bolje pa je le, kot na Acalephe, kjer jim je ostala le še voda, jajca in fižol. Iz tega se lahko naredijo le kuhana jajca s kuhanim fižolom kot prilogo. Vsaj moja domišljija si česa drugega ne zna omisliti. Za večerjo imava pol(ovico) pete s krompirjevo solato. Zadnje zaloge egipčanskega mesa so tako porabljene. In (pred)zadnje pol steklenice čilenskega kabernet sauvignona tudi. Jutri jemo ribe in svinjino in pijemo dingač ali postup...

Grško zastavico sem snel včeraj, hrvaško dvignil danes. Delo je potrebno pametno razporediti, da ga ne zmanjka. Je pa ta hrvaška zastavica tista, ki sva jo za tri evre kupila leta 2017 na meji med Portugalsko in Španijo in je bil prodajalec neskončno vesel, da se je znebil nekurantne robe. Mene je pa ves čas žrlo, da je ta zastavica na Mali nasedla investicija. Zastavica je marine grade. Tako vsaj piše na vrečki od Lalizasa. Že večkrat sem jo hotel prodati po navtični ceni 25 evrov, pa ni bilo kupca. Ampak, kot sedaj kaže, bo končno stopila v uporabo. In tako mi po vsej verjetnosti na cilju ne bo potrebno kupovati zastavice. Tam bi bila cena verjetno tristo ali štiristo kun. Marine grade, Dubrovnik style...