Naigoro, Kadavu - Naqara, Ono, Fiji

14. julij 2025, ponedeljek

Urnebes naj bi se začel včeraj pozno popoldne in končal danes ob zori. Časovno so ga vsi modeli odlično zadeli. Moč vetra pa kakor kateri, med 2 in 25 vozli je bilo napovedanega, največ ga je napovedal avstralski ACESS in najmanj nemški ICON. ICON je imel precej bolj prav. Nekaj dežja je padlo, veter se je vrtel od severovzhodnika preko severnika in zahodnika ter na koncu končal kot južni veter. Midva sva končala točno nad sidrom. Torej vetra na koncu ni bilo niti toliko, da bi verigo potegnil po dnu. Ej, da bi se vsi napovedani urnebesi tako iztekli! No, ni pa bilo povsod tako, prijatelji iz Vude poročajo, da v marini niso mogli spati, tako je treskalo.

Kmalu izplujeva. Sevusevu bova naredila, ko se vrneva. Če se vrneva. Včeraj nisva šla na obalo in danes ne bova šla, torej ne vidim vzroka, zakaj se ne bi obnašala kot pobalina in se ne bi držala tradicije. Saj ne, da bi mi bilo žal za korenino, ampak dingirati se preko reefa, gaziti po blatu in potem poslušati rituale samo zato, da sva sidrana, se mi ne ljubi. Vasi si pa tudi ne bova ogledovala. Sva jih kar nekaj že videla in vse so enake.

Prestaviva se nekam na snorklanje. Ker imam svoj track, lahko med koralnimi glavami tudi jadram. Loviva ribe. Ena se ujame in uide. Pusti pa tako skrivljen trnek, da ga ne morem več popraviti. Ko ga skušam poravnati s parom klešč, se odlomi.

Ko zapustiva zaliv, kjer je bilo, kot na jezeru, začutiva valovanje preko reefa. Rolajoče je in sidranje v takem ni po najinem okusu. Niti ni snorklanje v takih pogojih po Vesninem okusu. Preveriva potencialno sidrišče in se takoj obrneva ter sidrava v mirnem zalivu. Sevusevu bova opravila tako, kot včeraj. Ne bova ga.