Stari Trogir - Blace, Hrvaška

7. avgust 2020, petek

In to, "drugič", je že danes.

Plani, plani, plani... Računam, da bom ob izplutju delal vodo in jo pogrel, potem bo Vesna prala perilo. In Mala bo gnana z vetrom in pralni stroj s soncem. Prvih nekaj ur je bilo po planu, najprej zalaufava fabriko tople vode in pereva perilo, potem hitro jadrava z bočnim vetrom. In potem... no potem veter crkne, nadomesti ga val izpod Biokova in v tem mrtvem morju poje motorček. V Paklenem kanalu crkne val (hvala bogu!), pričakovanega maestrala pa od nikoder. Ni ga ni niti kasneje, ko Jan Marko prede na svojih 1600 obratih vzdolž Hvara. Medklic: hvarska riva je v petek opoldne sredi feragoste skoraj prazna, zato se moram pa pred Hvarom in v Paklenem kanalu zbrano izogibat projektilom v obliki čarterskih bark, ki mi letijo nasproti in hitijo matičnim marinam v objem.

Plani, plani, plani... Ker se nama že malo mudi, trajbava dalje in se drživa plana. Normalno bi se ustavil na Paklenih otokih in počakal na veter. Itak so danes precej prazni, ko je izmena bark. Tokrat pa motorirava. Vode ne delava več, vsi rezervoarji so že polni (razen tistih za nafto). Prostor za vodo bi bil samo še pod podnicam, tam bi jo pa itak bilge pumpa izpumpala takoj, ko bi jo zaznala. Nima smisla, da mi delata dve pumpi, ko pa isto dosežem tudi, če mi ne dela nobena. Temu se reče racionalizacija.

Plani, plani, plani... Po planu imava popoldan dober veter za plovbo v Neretvanski kanal. Ampak. V Korčulanskem kanalu je vektor resničnega vetra natančno in precizno enak vektorju Male. Uf, je vroče pod tendo, ko ni sapice! Namesto, da bi se ukvarjal z optimalno potjo glede na veter, se prilagajam morskim tokovom. Prav zmešani so. Meni izgleda, kot da so to plimski tokovi, ki tečejo v in iz Neretvanskega kanala. Pol vozla hitrosti lahko dobiva ali pa izgubiva. Vse kar je potrebno narediti je, da se prestaviva nekaj sto metrov paralelno. Tokovi so pri 2 bf lepo vidni kot različno nakodrana površina morja.

Plani, plani, plani... Tudi tega nisem planiral, kar sem doživel popoldan. Squall. Pa spet ne vem, kako se temu reče v slovenščini, morda ploha, morda naliv? Brez spremembe sapice so nad nas na gosto priletele ogromne deževne kaplje. Tuš. Brez vetra. Počutim se kot v doldrumsih, v pasovih tišin. Vetra ni, dež je. Ko pada, se veter dvigne na 4 bf in tistih nekaj minut fino metuljčkava. Potem spet motorirava, hic!

Plani, plani, plani... Plan je bil Ploče, pristaneva pa v Blacah. Ampak, tudi če bi bila namenjena sem, ne bi bilo vse po planu. Plan je bil, da bova edina jadrnica, smo pa tri. Prostora je itak veliko. Sidrava se ob mraku in greva takoj na kopno. Po dolgem času sva spet namenjena v birtijo. In še bolj po dolgem času sva spet pozitivni presenečena. Tukaj, kjer ni instant navtičnega turizma, je vsaj približno v redu. Pravzaprav je odlično. Na otokih je en sam obup. Tam prodajo tretjerazredno ribo (s pomfrijem?!) za ceno, ki jo lahko dosegajo samo prvoklasne gostilne v Parizu. Tam je mesto za snobovske Slovence in Poljake brez okusa. Resni ljudje tja ne hodijo. Morda bodo začeli hoditi sem. Tako dobrega T-bona že dolgo nisem jedel. In Vesna si je tudi prste obliznila po školjkah in lignjih.