Slano - Przina, Korčula, Hrvaška

2. junij 2020, torek

Danes ni tako hladno, kot je bilo še nekaj dni nazaj, ko sva se v dubrovniški marini grela s kaloriferjem. Čisto spodobne so jutranje temperature. Preko dneva je pa itak prijetno na soncu. Temperature pa prav dolgo ne testirava, s kavico v roki se odsidrava in via Korčula.

Vetra nekaj celo je, 2 bofora v nos in tako malo cickcakava med Mljetom in Pelješcem, za pol ure vmes padeva v brezvetrje in prižgeva motor in nato spet jadrava proti Korčuli, tokrat s skrajšanimi jadri v štirih boforih orce. Nekje na Korčuli bi prespala. Nekje čim dlje, da bo jutri manj poti pred nama. Popoldan se je šele začel in lahko prideva še daleč.

Ampak. Nekaj milj pred otokom se plani podrejo. No, če ne bi bil v življenju vedno (pre)velik optimist, si jih sploh ne bi delal. Vreme se drži napovedi. Veter se dvigne na petko, kasneje šestko in plovba v val je praktično nemogoča. Za naju. Čarteristi mirno nabijajo s polnim gasom v kratke in strme valove. Za njih ni ovir, oni morajo biti nocoj na večerji v Korčuli. No, midva se z muko prebijeva do otoka in sidrava v najbližjem možnem zalivu. Nadaljujeva jutri. Raje v bonaci, kot direktno v veter in val.

Itak imava pa oba kar nekaj dela in enkrat ga je treba narediti. Naj bo to nocoj. Jutri imava v planu 65 milj do Splita. Ampak, plani so zato, da ... kako že gre to?