Pytaghorion, Samos, Grčija

27. september 2020, nedelja

Korone v marini ni več. Vojska je izplula. Obranila nas je nevarnosti in sedaj lahko gre. Z vojsko je odšel tudi veter. Hmmm... ali pa je bilo morda ravno obratno? Odšli so tudi sosedje, ki so se prišli skriti pred vetrom in so se privezali poleg nas. Le midva ostajava.

Zlatko je poslal esemes z veselo novico. Z deloma nadaljuje avrio. Manjana. Le zakaj je to sporočilo naslovil kot vesela novica, ve le on? Morda zato, ker je z avrio mislil "jutri" in ne "nekoč v prihodnosti". Hja, kdo ve?

Današnji dan sva prebila delavno, kot se za nedeljo spodobi. Spet je bil lep, sončen dan, z idealnimi temperaturami. Tako priliko je nujno izkoristiti za delo za računalnikom. V podpalubju, hic!

Zvečer pa v lajf. Na sprehod do Pythagoriona in malo cikacakanja po ozkih in prijetnih uličicah. Pavza za krepko uro na ena ouzo ke miso kilo kokkino krasi ke megalo nero in nato sprehod pod že konkretno svetlo luno domov. Skupaj 5853 korakov. Po nekajkratnem obkroženju mize v kokpitu jih je 6003. In norma je dosežena. Voila! Vesna je imela precej lažje delo. Ker ima krajše noge, je normo dosegla še pred vrnitvijo. Doma ji neskončno pameten telefon pove, da je danes naredila 7082 korakov.