Maltezana, Astypalaia - Akrotiris, Thira, Grčija

12. november 2020, četrtek

Napovedani veter je na meji za plovbo proti Iosu. Ostra orca. Odločitev je, da poskusimo. Če ne bo šlo, imamo pomožni cilj, Santorini. Nekaj časa gre v redu, potem je vse bolj orca in cilj je po planu spremenjen (vsaj enkrat je sprememba plana narejena po planu). Ampak, med Astypalayo in Santorinijem je Anafi. Komaj ga zvoziva po privetrni strani. Na Ios nikakor ne bi mogla priti. Kakorkoli, tik pred mrakom sva privezana na boji poleg Krke. Letos so postavili bojišče in ker je "sea closed", so vse boje prazne. Tako, kot v Rdečem morju. No, za nekaj je pa "sea closed" tudi v redu.

Fantje s Krke, ki so startali pol ure za nama in prispeli pol ure pred nama, naju takoj povabijo na večerjo. Pa jih morava na žalost zavrniti. En razlog je, da si že sama pripravljava večerjo, drugi (bolj pomemben) pa, da morava izčrpati vodo iz reber. Predvčerajšnjim je počila vodovodna cev. Za iglo majhna luknjica in kot lasek tanek curek sta v nekaj urah pod podnice spravila deset, morda dvajset litrov vode. Ko sva se sidrala, sva se lotila kosila. Najprej hrana, vodo bova izčrpala kasneje. Potem je prispela Krka in nadaljevanje popoldneva je bilo pri njih. In na vodo pod podnicami sva oba čisto pozabila. Dokler nismo danes orcali in na plano je privrela ta nesrečna voda. Izpod kapitanske mizice. A-joj! In zalila nama je tudi vinsko klet! In še kaj. Nekaj ur je tako na sporedu čiščenje in brisanje. Druženje s sosedi danes odpade. Na žalost.

Plani za jutri so deljeni. Krka gre v Neapoli, midva nihava med Milosom in Elafonisosom. Prvi je v orco (no, vsaj vode nimava več pod podnicami in ne bo poplave), drugi je predaleč, da bi prispeli še ob človeški uri. Dodatno mi Elafonisos ne paše, ker bo ponoči zmanjkalo vetra in bi pel motor, naslednji dan bo pa spet veter. Idealno, da mi zrastejo oslovska ušesa. Jutri se odločiva.