Rodos

14. oktober 2021, četrtek

Danes je lep dan, ki ga preživiva v čakanju na slab dan. Čakava in službujeva. Na barki je vse urejeno in torej to ni več prečudovit zaliv. Včeraj, ko sem se vračal s popravljeno cevjo, sem spotoma pobaral ribiča (no, turističnega delavca, ki se izdaja za ribiča), kako je kaj z lovljenjem rib v turistične namene. Po željah jih ujamemo, je strumen. Kakršno vrsto stranka želi, to dobi. Ampak, takoj spremeni temo, najbrž ni povsem prepričan v svoje besede. Ali popravljam motor, ga zanima, ko vidi mojo cev v vrečki, ki jo nosim s seboj. Ne, watermaker, povem in dodam, da za gorivo ne potrebujem cevi, ki zdrži 180 atmosfer. Pa je še firbčen, kje da sem to uredil. In ko mu razložim, da je to naredil Nikos, Kostin brat, je razgovor v nadaljevanju potekal v povsem drugi luči. Sedaj sem kar naenkrat njegov prijatelj tudi jaz. Hja, južni Balkan.

Ni pa južni Balkan dermatološka klinika (ena izmed mnogih na Rodosu), kamor sem popoldan odracal, da mi izrežejo znamenje, ki mi raste na boku (ne ni, žaba, tista raste na nosu). Dve sestri in dve (kao) zdravnici, skupna starost vseh štirih je le rahlo višja od moje. Prišel sem, povem, naj mi odrežejo en kos znamenja, ki se je zatrgalo in me sedaj moti. Ker boli. Pa (kao) zdravnica to strokovno pogleda tako, da vzame telefon in slika. In potem za deset minut izgine. Najbrž je šla do šefa. In ko se vrne, pove, da je to potrebno odrezati. A bejž no? In da to sedaj ni možno. Jasno, ona to ne dela, šef je pa zaseden, kar je logično, saj sem padalec. No, logično je oboje: da pri svojih letih ona to ne dela in da je šef zaseden. Ah, ja... izguba časa. No, morda me pokliče jutri in povabi, da pridem na "operacijo". Bomo videli. Avrio. Hmmm, avrio … morda je pa vseeno tudi ta super moderna klinika del melosa južnega Balkana?

Pa na večerjo. K šiptarju, ki ponuja tradicionalno grško hrano. Zgovornem šiptarju. Tudi v slovenščini zgovornem. Nekaj besed zna, razloži. V vsakem jeziku (vsaj) nekaj besed, še doda. Lepo za oštirja, lepo! Še lepše je pa to, da nama kar naprej nosi nekaj na račun hiše. Verjetno zato, ker (po najini oceni) sedi za sosednjo mizo inšpektorica in pregleduje knjige. Na nek način je potrebno opravičiti kalo. Gostov pa ni veliko. Pravzaprav, jih je malo. Točneje, edina sva. In morava konzumirati kalo za celo oštarijo. Zgovorni Albanec tudi lepo razloži, da je tukaj lepše, kot na Nizozemskem. Tam je delal šest let po 12 mesecev na leto in imel v letu dvakrat po 14 dni dopusta, tukaj dela 6 mesecev in ima 6 mesecev dopusta. Za enak denar na celoletni ravni. Revež, ni še delal v Dalmaciji. Tam bi delal 2 meseca in imel 10 mesecev dopusta. Spet za enak denar...

In jutri bo urnebes, današnja napoved je malo slabša od včerajšnje: SE F6. S sunki nekaj čez 30 vozlov. Ampak. Avrio.