Dnevnik
Leto 2021
Egejsko morje
Livadia, Tilos - Pothia, Kalimnos
12. november 2021, petek
Po planu vstaneva, se odveževa in izplujeva. To je v redu. No, ni pa vse v redu. Ni vse po planu. Namesto, da bi naju od zadaj gnal veter, naju od znotraj žene motor. 1-2 Bf čisto od zadaj je pač premalo za kaj več, kot 2-3 vozle hitrosti. Spremenim cilj. Namesto na Kos greva na Giali na sidrišče. In se naredi val. Pa še enkrat spremenim cilj, greva na Nisiros v luko. Končno se naredi še težko pričakovani veter. Spet sprememba cilja. Cilj je Kalimnos. Pa veter od zadaj umre. Bejž se solit, ne menjam več plana! Pospravim jadra. In se rodi veter od spredaj. In spet dvignem jadra. No, tukaj se zgodba konča. Od zahodne obale Kosa do Kalimnosa imava končno prijetno in hitro jadranje v 3 Bf orce.
Na Kalimnosu naju marinero že čaka, da pomaga pri privezovanju. Plačilo priveza je napitnina. A ja? Kaj pa elektrika? Voda je zastonj, pove. Ok, kaj pa elektrika? Elektrika avrio. Za to je zadolžen drug možakar, je strumen v odgovoru. Ne glede na tako prerokbo, se možakar, elektrolog po nazivu delovnega mesta, takoj, ko smo lepo privezani, primaja naokoli. Ampak. Stebriček ne dela. Dela pa stebriček precej stran od nas. A-joj! A štrikolog tega ni vedel, da je to moral povedati elektrolog. Specialisti... Prestaviti se je potrebno, ni druge.
Potem se prestaviva še enkrat. Danes zadnjič. Prestaviva se v zelo spodobno birtijo z armenskim kelnerjem. Takoj smo na »ti«. Že tako ali tako naročiva precej preveč (ker sva lačna in ker kelner zna delati zgodbe iz hrane) in na račun hiše dobiva še dodatne pakete hrane in pijače. In, moram priznati, za grške razmere je vse zelo okusno in obilno. Tako tisto, kar sva sama naročila, kot tudi tisto, kar sva dobila za zraven. Na srečo se lastnik psarotaverne, ki je ustanovni kapital pridelal v Avstraliji, ni tam učil tudi kuhati.