Pithagorion, Samos

26. november 2021, petek

Avta ne oddajava, ključe pustiva pod predpražnikom. Nikogar ne zanima, ali sva natočila bencin in ali sva se morda kje zaletela. Po grško. Tudi Anitta ne pride po denar. Morda pride avrio. Morda. Bojim se, da jo bova morala midva iskati, da bi ji lahko plačala.

Vreme danes ni več tako lepo, kot je bilo včeraj. Pravzaprav sploh ni lepo. Že zjutraj je začelo vleči z juga in preko dneva se veter samo še stopnjuje. Vmes pa prileti vsake toliko časa nekaj kapljic dežja. Res samo nekaj kapljic in res samo vsake toliko časa. A prepogosto, da bi se v vmesnih trenutkih človek lahko usedel na sonček in spil kavico.

Delava in malo brkljava po barki. In gledava filme, ki jih besno prenašava po etru, ko imava pa neskončne količine interneta. Filmi se prenašajo s svetlobno hitrostjo. Ampak, zanimivo pa je, da pa traja prenos dlje, kot predvajanje. Govorimo o istem filmu. Sigurno je za ta fenomen kriv prostor, ki se širi.

Popoldan je začelo barko malo zibati in moje stare privezne vrvi so začele ječati med raztegovanjem in krčenjem. Saj, tako mora biti, privezne vrvi morajo biti ravno prav elastične, je pa v kabini zato neprijeten hrup. Veter bo do polnoči še naraščal in takrat naj bi ga bilo dobrih 40 vozlov. Proti jutru se bo umirilo.

Večer preživiva v kinu. Ja, kako drugače je na morju, če je vremo lepo in toplo. Tako, kot je bilo še pred tednom dni. In kako drugače je pozimi, ko piha in dežuje.