Pithagorion, Samos

28. november 2021, nedelja

Odkar sva priplula na Samos, je vreme, hmmm... no, ni najlepše. Ponoči in proti jutru je spet vleklo, preko dneva je v redu in jutri zjutraj naj bi spet bilo vetrovno. Spraviva se nad barko in jo pripravljava za zimovanje. To pomeni, da prazniva hladilnik in zamrzovalnik. In shrambo ostale sveže hrane. Spotoma pakirava še dokumente, elektroniko in zdravila. To pa kar jemlje čas. Pakiranje oblačil in toaletne torbice je trivialno. Ga skoraj ni. Opravila ga bova jutri zjutraj pred odhodom. Vse ostalo pa jemlje čas.

Pa ga spet ne jemlje toliko, da ne bi bilo časa za en sprehod na kavico. Vreme, kot rečeno, je preko dneva prijetno toplo in sončno. Pa še jesti je potrebno. In ker so zaloge na Mali... no ja, kako bi djal? Nepopolne? Ja, nepopolne. Ni mesa, samo zelenjava je še ostala. Vendar midva nisva tista vrsta predatorjev, ki za kosilo jejo zelenjavne zrezke, imenovane filet mignon, "faked to perfection". Menda jih v Domžalah umetno naredijo iz neužitnih sestavin in dodanih ojačevalcev okusa. S pripisom "brez dodanega CO2", kar naredi globok vtis na kupce take robe. Jah..., midva sva staromodna in za kosilo jeva svinjarijo.

Celo popoldne tuhtava, a na koncu ne stuhtava. Ogromno denarja nama je ostalo na Cosmoteju, preko 4 evre. To je celih 80% enega piva pri Marku. Če ga ne porabiva, bo propadel. Porabiti ga pa ne moreva, ker nama Cosmote ves čas daje neporabljive količine interneta gratis. Kam s tem silnim denarjem, ki tako ostaja na računu? Lahko bi jih transferirala na katero koli predplačniško kartico pri Cosmoteju, pa ne poznava nikogar, ki bi bil lastnik česa takega. Izgubljena sva. Na koncu greva iz obupa na kavico, ki je (jasno) dražja od denarja, ki nama ga je tako škoda…

Po 6k korakih je čas za pivce in pipico pri Marku. Skupaj z Damirom spet čvekamo in spet smo vsi pametni. Mi smo vedno pametni. Zvečer pa, pred spanjem, še kino in potem kalinihta. Jutri vstajava pred soncem (ki v tem letnem času res ne hiti z vstajanjem in ga ni prav težko prehiteti).