Ljubljana - Pithagorio, Samos

8. junij 2022, sreda

GoOpti pride on-time, vozi po zelo zabasanih cestah in prispe on-time. V Benetke. Prvi leg najinega poleta je tako opravljen z odliko. Potem pa na Voloteo. Do zadnjega kilograma (no, še malo čez) sva nafilala kufre. Ker je bilo potrebno sklepat kompromise, se je na poti na morje peljalo precej vratovine. Ne pa tudi kopalke. Po prioritetah, pač.

Čekirala sva se in čakala. Ravno danes imajo nizkocenovniki v Italiji štrajk. Ah, ja... Najinega frčoplana zaradi skenslanega leta tako ni bilo iz Rima. Pa so poiskali nadomestek in nas vseeno odpeljali soncu nasproti. Z zamudo, seveda. In z manjšim frčoplanom. A319 namesto A320. Kdo je ostal na tleh, ne vem. Midva nisva. Niti niso najini kufri. Je bila pa kar dolga vrsta in nekaj prisotne živčnosti na boardingu.

Volotea se na letu ni izkazala s prijaznostjo osebja, niti ne s strokovnostjo. Teta stevardesa se niti par stavkov ni naučila na pamet in je brala iz učbenika. To sem prvič doživel. Itak je bilo pa vseeno, kaj je govorila. Razumel nisem niti besede, njena angleščina je bila ... no, ni bila ... angleščina. In prvič sem tudi doživel, da pojem "snack" pomeni samo kavo ali samo rogljiček. Oboje skupaj pa le proti doplačilu. Hja... Ker sem bil dobre volje, da sem končno na morju, sem jih ocenil z oceno zadostno. Konec koncev, me niso polili s kavo, niti mi niso izgubili kufra. Celo pristali smo v enem kosu. To je pa tudi nekaj!

Rentič je bil veni-vidi-vici (komarji ob prevzemu ne štejejo kot njihova krivda). Počakali so naju na izhodu letališča, nama dali ključe v roke in odpeljala sva se na Malo. Še vedno plava tam, kjer sva jo pustila. Suha kot poper. In zaprašena. Vsi hladilniki so zalaufali iz prve, vetilatorji in vodne pumpe tudi. Ne pa vse luči. To poznam. Oksidacija žic. Jutri bo tako na vrsti demontaža stropa in flikanje električne instalacije. In pranje palube!