Mytilini, Lesvos

24. junij 2022, petek

Danes greva dalje. Mehanik nima časa in nič naju ne zadržuje v Mytiliniju. In se greva zmenit na recepcijo. No, še oprati je potrebno 4 žehte perila in v trgovini nabaviti hrano. Aja, pa še nafto naj tanker pripelje in po bencin skočim s kanistrom na bližnjo črpalko. No, pa tudi za grelec za bojler bi bilo fino pogledat, pa grško zastavico kupiti. In malo pokafetkat, kosilo pojest, pivce popiti... V prevodu: ob enajstih na recepciji zagroziva, da takoj odhajava, ob dveh sva nazaj z željo, da bi ostala še en dan. Prošnja je v trenutku ugodno rešena. Še ponudbo za zimovanje in celoletni privez dobiva (manj, kot polovica jadranske cene).

Mala je v tej marini stalna stranka, receptorka Belgijka ne potrebuje nobenih dokumentov, vse je v sistemu že od leta 2018. Takoj tudi pove, da sva bila takrat pri njih na isti junijski dan, kot letos. Res ima dober spomin. Računalnik, mislim. Za prvi dan nama zaradi te obletnice ne računa vode in elektrike, za drugi dan pa ne zato, ker sva letos pri njih že bila. Včeraj. Ni kaj, če se hočeš potruditi za gosta, se lahko.

Manj veselja nama je naredil naftar, ki za liter diesla zaračuna 2,10 evra. Manjši tank natočiva in se znebiva petstotaka. Skočim še po bencin za dingija in se za dvajset litrov znebim pedesetaka. Vrla prodajalka mi je najprej hotela prodati sto-oktanca, ker je najboljši, je razložila. Ufff... štirideset let je razlike med nama (ona nima 102 leti, da ne bo pomote) in se je spravila meni pametovat. Draga moja, jaz to rabim za kitajskega cvajtakterja, kaj res misliš, da bom dal za bencin 2,65 evrčka za liter? Kupim najcenejšega možnega za samo 2,38 evra za liter.

Ker sva se za točenje nafte prestavila iz finger pontona na pomol (bočno) in tam tudi ostala, imava mir pri sušenju perila, ki ga je Vesna danes oprala. Tudi hrano nama iz My Marketa pripeljejo pred barko gratis, ker sva zapravila več, kot 40 evrojev. Kupiva tudi ribe, meso in oglje, da se bo zabava naslednje dni lahko nadaljevala.

Grelca za bojler popoldan ne dobiva. Pri girosu sva pa spet padla na (ameriško) finto. S kečapom in zenfom je popackan. Lani sva to doživela v Volosu in potem kar nekaj časa vsakič, ko sva naročila giro-pita, razložila da niti v sanjah ne bi dali notri kečapa. In vsi so nama zagotovili, da takega greha oni nikoli in nikdar ne bi naredili. Niti v sanjah. Nikoli! Pa nama je pozornost s časom padla i-danas-se opet-zajebali. Še celo popoldne se mi je potem spahovalo po cukrastem anglosaksonskem kečapu.

Ampak, jutri pa res greva...