Palio Trikeri - Amaliapolis

6. avgust 2022, sobota

Tokrat se nismo zapletli z verigo v Eliziju. Bili smo močno priheftani na obalo. Mala in Elysion. In Mala je bila le za debelino fenderja stran od Elizija. Skoraj sva bila že tam.

Ampak. Sredi dneva se zgodi nekaj neverjetnega (kar pa za čudo ni povezano z neverjetnostnim pogonom). Če je do sedaj veljalo, da je Elizij na zahodnem koncu sveta, to sigurno ne drži več. Na zahod je odplula Mala in ko je priplula na skrajni zahodni konec lokalnega morja (lokalno morje je tisto morje, ki ne obsega vojaškega dela z napisom "Navigation prohibited"), tam ni našla Elizija. Enostavno, ni ga bilo. Moj neskončno pametni telefon mi razloži paradoks. Elizij je po novem na južnem koncu sveta. Vsaj relativno glede na naju.

Popoldan oddingirava v šoping. Že kar nekaj časa nisva bila in počasi nama je začelo zmanjkovati svežih stvari. In ko sva že na obali, bi se lahko najprej usedla na eno švoh kafe. In ker že sediva, bi lahko še nekaj pomezila. In ko že meziva, bi lahko tudi kaj konkretnega povečerjala. In le zakaj bi potem hodila v trgovino?

No, na srečo se nisva držala prej opisanega scenarija kot pijan plota. Z malo korekcijo je bil čisto v redu. Najprej sva kupovala in nato tavernirala. Mala ima po novem zalogo zelenjave vsaj za naslednji teden. Še posebej ob upoštevanju distribucije med mesom in zelenjavo na najinem jedilniku.