Panormitis, Simi - Mandraki, Rodos

10. junij 2023, sobota

Jorgos je našel mesto za naju. Cena 15 evrov v centru Rodosa se mi zdi zelo v redu. Še posebej v primerjavi s cenami v Libanonu. Ja, po neskončnem brezuspešnem pisarjenju na različne naslove, je Vesna poklicala na telefonsko številko, ki ji jo je poslal Felix Maritime (tisti Felix, ki je agent tudi za Egipt). Preko Viber Out je bila veza odlična. Končno je komunikacija stekla. Felix hoče za papirologijo 950 dolarčkov, ATCL 700 dolarčkov in prestižni Movenpick 650 USD (plus other expenses). Vse je out of mind! Nekaj časa se glihava, potem na oni strani obupajo in ne odgovarjajo več. Hmmm... Iti v Libanon ali ne iti? Ipak je ta astronomska cena le tretjina cene ljubljanske turistične agencije za isto uslugo. Prespati bova morala.

Sva se pa zato uspešno sklirala ven iz Grčije. Z malo humorja, kot običajno na južnem Balkanu. Carinica je najprej hotela vedeti, ali je Slovenija v juropijen-kingdom (hehehe, to poznamo še iz Pirgosa, leta 2008), potem ji ni bilo jasno, kje sva vstopila v Grčijo, če imava Tepai za junij (barka je v Grčiji že od lani), pa kam greva (če ne greva v Turčijo, a se da še kam drugam?), zakaj nimava Transit Loga (ker sva EU flaged boat in imava Tepai, hja...), pa še nekaj podobnih neumnosti. Res si nisem vseh zapomnil, preveč jih je bilo. Potem pove, da itak morava najprej na immigration. In ko se od tam vrneva čez pet minut, je vse najine odgovore itak že pozabila in je spraševala ponovno. A-ja-ja-jaaah! S pretirano inteligenco se ta državna uradnica res ne more pohvaliti. Vsaj na immigration in port authorities so bile punce v redu.

Vse to naju je tako utrudilo, da sva najprej zavila v taverno Blue Lagoon, po domače Pr'Pirat, poleg 9D kina. Na kosilo in predvsem na pijačo. Veliko točeno pivo. Nekajkrat. Velikokrat. Žeja je res huda reč. Šele zvečer je na vrsto prišlo točenje vode in polnjenje baterij. Ter obvezen šoping hrane. In ko bila barka odžejana, sva se ponovno morala odžejat še midva. Tokrat Pr'Šipcu na nekaj mezejčkih in nekaj pivcih. Cene so visoke, a še vedno sprejemljive. Simi šrimpi (uvoz iz Turčije), na primer, so bili pol cenejši, kot na otoku Simi.