Monastir, Tunizija

5. oktober 2023, četrtek

Mukaddes naju za zajtrk razveseli z doma pečenimi miškami. Potem se spraviva na čiščenje barke in podobna opravila in se okoli poldne odpraviva na sprehod. Jasno, sprehod do tržnice. Izogneva se poti preko medine, da nama ni potrebno pred vsakimi vrati poslušati tisti osovraženi »maj-frend« in spotoma ob cesti pojeva še nekaj tunizijskih posebnosti. Brik in frikase. Ni ravno po dieti, je pa dobro.

Marina z oglaševano ceno 11 evrov na dan stane na koncu z vsemi taksami in pribitki za energijo 15 evrov. Ni drago, ni pa tako poceni, kot se znajo jadralci pohvaliti. Na splošno Tunizija ni tako poceni, kot je bil Egipt. Ali pa je morda kupna moč nas iz EU že toliko padla zaradi financiranja vojne v bližini, kdo ve? Kakorkoli, glede na to, da sva prišla po gorivo in ga tudi dobila po sindikalni ceni, lahko na veliko trošiva, pa bo vse skupaj še vedno poceni.

Popoldan se sprehodiva do imigracionistov in carinikov in pridobiva še zadnje štemplje, da se lahko odveževa in izplujeva. Da bova res odšla, preverja pet uradnikov (nimam pojma kaj vse predstavljajo). Počakajo na pomolu pred Malo, da se prepričajo, da se bova res odvezala. Izpluti pomaga marinero na dingiju, ki naju izvleče okoli makrameja mooringov v res ozkem prehodu med pontoni. Še z Mr. Oka si pomahamo v slovo in izplujeva v prihajajočo noč.