La Linea in Gibraltar, Španija

9. november 2023, četrtek

Najprej je na vrsti pospravljanje velikega lockerja. Stvari so razmetane in najmanj potrebne so na vrhu, tiste v dnevni uporabi pa na dnu. Ena planirana ura se raztegne v dve ali tri dejanske. Malo tudi zato, ker sem med pospravljanjem falil stopnico v barki, padel in pri tem polomil drsnik na enem izmed predalov. Pa je bilo še to potrebno menjati. In rezervni so, jasno, čisto na koncu spoilerja.

No, ob pol enih sva končno le na poti v Gibraltar. Peš. In tudi to malo traja. Ovira ni meja, kot bi človek pričakoval, ampak letalo. Tik pred nosom so nama zaprli prehod preko pristajalne steze mednarodnega letališča. In ker so varnostni postopki na letališču striktni, tudi ni zaprta samo minutko. Na primer. Ko stezo zapusti zadnji pešec in preden letalo pristane, jo prevozi avto za čiščenje morebitnih predmetov, ki bi jih ob prečkanju odvrgel kateri od pešcev na pristajalno stezo.

In potem sva v angleški koloniji, kjer vozijo po napačni strani. Verjetno edini taki koloniji na svetu. Napisi na tleh pred prehodi za pešce torej niso "Look right", ampak "Look left" ali celo "Look both sides". In kljub temu, da je to angleška kolonija, je znanje angleščine, blago rečeno, vprašljivo. Špansko govorijo pa vsi tekoče.

V Gibraltarju sva že ne-vem-katerič in ogled klasičnih turističnih znamenitosti, torej opic in podobnega, naju ne zanima. Se pa v celem dnevu lepo sprehodiva in v Queensquay marini poiščeva Sunny Spells. Ter kasneje na fusgengerici kupiva razglednice. Tudi znamke prodajajo in celo poštni nabiralnik imajo. Ah, kako so nerazviti! Saj je vendar splošno znano, da se dandanes v razvitih deželah pozdrave prababici pošilja samo še preko WhatsAppa.

Zdravil na recept brez recepta nisva uspela dobiti. V nekaterih izmed lekarn bi jih celo prodali. Le da niso imeli pravih. In še ta so bila brez recepta obupno draga, z receptom pa cenejša, kot v Deželici. Očitno farmacevtovo goljufanje lastne države ni vračunano v marži.

Ork nisva videla niti v marini.