La Linea - Puerto Calero, Lanzarote, Španija

11. november 2023, sobota

Nisva se ujela v mreže za tune. Celo noč, ko je čas za spanje, ropotava. Dopoldan pa le dočakava veter, ki je sicer napovedan šele za zvečer. Lepo. Verjetno je posledica (no, vzrok) tega, da je oblačno in da občasno rahlo rosi.

Plujeva po gričevnatem svetu, posejanim z majhnimi valovi. Štiri-ali-toliko metrski val se vali iz severnega Atlantika in naju počasi dviga in spušča s periodo deset ali petnajst sekund. Če ne bi gledal naokoli, sploh ne bi vedel, da obstaja. Ladjo, ki pluje mimo, nekaj časa vidiva in nekaj časa je ne vidiva. Pozicijske luči sem preklopil na vrh jambora, sicer bi mimo ploveči mislili, da vidijo svetilnik.
Popoldan sva na collision course s tisoč čeveljsko kontejnersko ladjo. Pa me pokliče kapitan in najavi, da se mi bo umaknil. Jasno, da se spodobi (čeprav pravila pravijo drugače), da se umakne tridesetkrat manjši, četudi moram za ta manever premetati jadra. Itak nimam kaj početi.
Jutri naj bi bilo ob obali Maroka več vetra, bolj na odprtem pa manj. Smer zato nastavim na Madeiro. Tako lahko v 3-4 Bf izkoristim obe jadri, proti Kanarskim otokom je čisti run in v tako šibkem vetru bi imela samo s sprednjim jadrom zelo nizko hitrost.
Prav veliko se ne dogaja, zato je na vrsti hrana. Pet okusnih toplih jedi je Vesna pripravila. To je nekaj! Kar nekaj bark poznam, kjer posadka nima take sreče. Danes je Martinovo. Poleg mesne hrane (jaz aviacije itak ne obožujem preveč) spijeva še kozarček rujnega. Lanski letnik, na žalost. A mlado vino bi bilo sem precej težko dostaviti.