Afrika - Amerika 6. dan

11. januar 2024, četrtek

Ponoči je bilo le 3 bf vetra od zadaj, pa še ta se je ves čas vrtel po smeri. Autopilot Wind Shift alarm je tuli vsakih nekaj minut. Še oči se ni dalo zatisniti, kaj šele spati. Tega alarma se v vrlem Raymarine sistemu enostavno ne da izklopiti, čeprav je eden najmanj potrebnih (pa kaj, če celo noč plujemo za nekaj stopinj iz smeri, ko je pa najbližja obala oddaljena 1500 milj!).

Nekaj časa sem to stoično prenašal, potem mi je bilo vsega skupaj dovolj. Avtopilot je vandral iz vetrnega v magnetni režim. Ta režim ne pozna alarmov. Kot barke na veter ni bil več maksimalen, ampak dvajset stopinj od tega, sem pa zato spal kot dojenček vse do jutra. Maksimalni kot z vetrom, ko še lahko uporabljam obe jadri poskušam imeti čim dlje časa, da bilo kasneje čim manj časa potrebno pluti z vetrom v krmo. Ampak. Če ne gre, pač ne gre.

Tako sva danes ponoči v 12 urah preplula le vsega 56 milj. In danes preko dneva, ko je bilo vetra le za vozel ali dva več le 64 milj. Malo, zelo malo. Kakor sva (no, kakor je Vesna) izvedela od ostalih na naši poti, sva jo še dobro odnesla. Nekateri so skoraj parkirali v bonaci.

Sva pa zato lahko preko dneva lepo delala in si malo razbila monotonijo dolgočasenja na plovbi. Prav hudo si nikoli nisem želel službovanja (podobno, kot velika večina ljudi), na taki plovbi pa pride še kako prav. Kaj pa naj bi drugega počel? Rib itak ne smem loviti.

In ja, tudi danes nisem videl nobenega delfina.