Cayo Pirata, Culebra - Bahia Salina del Sur, Vieques, Puerto Rico

29. marec 2024, petek

Sinoči je bilo burno. Predvečer praznika je bil in ljudje so žurirali na polno. Letala so pristajala in poletavala na (mini) letališču kot bi bili na katerem od velikih hubov. Prav hrupno je bilo. Če slučajno ni ropotal frčoplan, se je slišalo petje (no, kruljenje) prijetno okajenih domačinov iz katere izmed birtij na obali. Ja, tako se proslavljajo prazniki! Nekaj podobnega poznava tudi iz Grčije in še od kod. Če pa samo pomislim, kako dolgočasna je Velika noč v Sloveniji... Bolj tumoren dela prost dan je le še prvi november.

Po vremensko mirni noči dvigneva sidro in odjadrava proti jugu na največji otok otočja Španskih Deviških otokov. Ko bi le bila vsa jadranja tako prijetna! 3 Bf polkrme in počasno, a mirno napredovanje. Sidrava se kar za prvim ovinkom v lepem, velikem in popolnoma praznem zalivu, zaščitenem s koralnimi grebeni. Nikjer ni objavljeno, da je vstop prepovedan, le na morju je plovec z oznako US Navy (ali nekaj takega). Menda se zaliv uporablja za strelske vaje. Ampak, danes je praznik in za praznike vojne igre vendar ne potekajo.

Vesna gre v ogled podvodnega sveta. Tradicionalno. Ker sva edina in ker mislim, da tudi sicer zaliv ne vidi veliko obiskovalcev, so pričakovanja velika. Delno so se tudi uresničila. Plava nad gozdom koral. Ni pa nič novega, njej še neznanega.

Nekje sem našel še francoski snack in ga odprl. Po mesecu dni na ameriški hrani, mi je sedaj popolnoma jasno, da je ameriška hrana neprimerno bolj zdrava, kot francoska. In predvsem manj redilna iz enega in edinega razloga. Ker je zanič, se je malo poje. Vsaj po oštarijah (če se njihovim fastfudžinjicam sploh lahko reče oštarija). In srčno upam, da imajo v drugih državah na tem koncu sveta v trgovinah tudi kruh.