Ensenada Dakiti - Pirato Cayo, Culebra, Puerto Rico

16. april 2024, torek

Starlink, poglavje MMMCDLXXIV. Odgovor na moj včerajšnji mail je bil že danes, neverjetno. Najprej je odgovoril Jonathan in potem še Cynthia, kdorkoli že se skriva za temi imeni. In odgovor je vseboval natančen opis, kako se spreminja naslov (kar itak vem, ker sem ga že spremenil). Na koncu tega zelo dolgega in podrobnega opisa pa je bil stavek, ki je bil verjetno edini dodan za moj primer in sicer, da se naslov ne da spremeniti na drugo državo. Ter da naj se javim, ko bom v Panami. Pa sem odgovoril, da bom in (neverjetno!) odgovor "Sounds great Anton. I look forward to your response." je priletel v minutki. Hja, to je očitno odgovoril AI. Toliko o tem, kako je Starlinkov help desk odziven. Ko sem jih jaz rabil, je trajalo en teden. Sedaj, ko oni mene rabijo (da dobijo nazaj svojo robo) so pa izredno hitri. Očitno tudi Starlink dela na neverjetnostni pogon...

Jutro je deževno in šele malo pred poldnevom se zjasni. Takrat se prestaviva dobro miljo v Globok zaliv. Po špansko se mu reče Ensenada Honda. Sidrišče pred mestnim pomolom je dvomljive kakovosti. Na nekaterih mestih sidro prime dobro, na drugih slabo. Sidrava se tam, kjer sva se že in tukaj vem, da prime dobro. Itak pa ponoči ne pričakujem česa hujšega. Po tednu dni, stopiva na trdna tla, da se znebiva smeti in da se prehrambna trgovina znebi nekaj robe. Prav veliko ne kupujeva, seliva se iz Združenih držav v kraje, kjer imajo boljšo hrano.

Preostanek dneva mine v službovanju.