Shelter Bay Marina, Panama

14. maj 2024, torek

Jutri greva skozi kanal. Samo kdaj? Zjutraj ali zvečer? To naj bi izvedela danes točno ob pol osmih zjutraj. Točno ob pol osmih zjutraj tega ne izveva. Proti deveti že gre, ko nama Eric javi, da sva na sporedu za ob štirih zjutraj. Sledi iskanje line handlerjev in iskanje inverterja. Pri line handlerjih sva relativno uspešna, od štirih zahtevanih imava tri, enega bova pa najela. Plačanca.

Z inverterjem je po pričakovanju slabo. Tisto, kar sem gledal, ne znava kupiti. Pa tudi, če bi znala, ne bi. Prebral sem si recenzijo. Vse, kar je v redu, je dobavni rok najmanj dva tedna. Jasno, iz skladišč nekje, kjer se uporablja 220 V. V lokalni čendleriji mi sicer najdejo en primerek Victrona v Panami z 220 V priključkom, a je cena nesramna. Panamska, šelterpejevska. Že ko sem samo na hitro preveril cene izdelkov na policah čendlerije, mi je bilo jasno, da tukaj ne bom kupoval Dobro polovico je vse dražje, kot na Curacau.

Danes sva razdeljena v dve skupini. Vesna pere, se odpelje v trgovino, pa po plin in bencin, ter popoldan vrne avto. Jaz urejam barko. Generalko imam. Naslednjič, ko bova imela vodo in elektriko bo ..., hmmm..., ja, morda bo res še letos.

Avto bi morala vrniti ob štirih popoldan, pa se rentakarovcu ne ljubi priti. Manjana, pravi. Ah, če bi Vesna to prej vedela, ne bi tako hitela domov in bi bila Mala še bolj nabasana s hrano in pijačo. Saj, za hrano res ni več prostora, kakšno flaško rujnega bi pa znala še kam stisniti.

Pozno popoldan pride line handler z znanjem metanja štrikov in brez znanja angleščine. Kaj več komunikacije, kot da v tišini spijeva pivo, nama ne uspe navezat. Ob osmih zvečer se pripeljeta še Mariova prijatelja in ekipa je popolna. Malo poklepetamo in nekaj malega prigriznemo, pa je že čas za spanje. Jutri vstajamo zelo zgodaj, skoraj danes...