Panama - Francoska Polinezija (17. dan)

9. junij 2024, nedelja

Jingle v prvi noči ni nič pridobil, nekaj je izgubil. Sredi noči ju prehitiva na razdalji nekaj sto metrov. Ko se naredi dan, jih ne vidiva več. Pa tako velik je Tihi ocean! Razumljivo, v vetrovih, ki komaj dosegajo 6 vozlov, je dvakrat težja barka tako hendikepirana, da dolžina ne pomeni veliko.

Vesna je danes malo bolje, medrol je očitno naredil svoje. Ni pa še dobro.

Sredi dneva se je veter dvignil na 3-4 Bf polkrme in hitrost se je približala teoretični. Nadaljujeva v jugozahodni smeri, res ne bi rad spet padel v bonace, ki so v nekaterih modelih napovedane za torek vse nad 5 stopinj južno. Jingle se je odločila za drugačno taktiko, plujejo proti zahodu in s tem računajo na boljšo smer vetra kasneje.

Z mediteransko mini vabo loviva. Ribe in ptice. Najprej ujameva ptiča, seronjo. Nekaj časa ga vlečeva za seboj, potem se nekako izvleče in odleti kolikor mu peruti dajo, v ravni črti točno stran od Male. Temu se reče športni ptičelov. Catch and release. Upam, da je bila lekcija koristna in da naju ne pride posrat. Vendar, če ni dovolj pameten, da bi ločil vabo od ribe, nisem čisto prepričan, da je razumel, da je vaba del Male. Preverjeno pa riba ni dovolj pametna za prepoznavanje vabe. Ampak, tudi tu gre za športni ribolov. Dve sta se osvobodili že pred vidno razdaljo, tretja izpusti vabo, ko jo že vlečem iz vode med navpičnim plavanjem po zraku.