Atuona, Hiva Oa, Iles Marquises

9. julij 2024, torek

Zbudim se še pred sončnim vzhodom, da ja ne bi zamudil mehanika. In ga ne. Ob pol osmih me že čaka v boatyardu. Vesna sočasno odnese perilo v pranje in najini zanimaciji za to dopoldne se razideta. Jaz servisiram serviserja, ki servisirata sail drive. Vesna po oddaji perila odštopa v nakupovanje hrane. Tri trgovine so na celem otoku in seveda mora danes preveriti stanje duha še v tretji.

Serviserja morata razstaviti motor, da prideta do semeringa, ki mi pušča olje. Ni komplicirano delo, je pa težaško. Brez dvigala in dveh parov mladih rok to ne gre. Še posebej, ker servisirata v pogojih "iger brez meja", le da je tukaj nasprotna ekipa valovito morje, ki v tem zalivu (luki?) enotrupce lepo rola. Mehanik je Francoz, vajenec je Polinezijec. Pridna sta. Le, ko jima dam dva rezervna dela, prosita za dokumentacijo. Nikjer namreč ne najdeta, kam paše drugi semering.

Nikamor ne paše. Ker na Tahitiju en stane 18 evrov (v Sloveniji je pri zastopniku 75 evrov), sva naročila dva. Drugi bo končal v škatli z rezervnimi deli. Tik pred kosilom mojstra z delom končata. Francoska cena je nižja od grške cene pred enim letom za zelo podobno delo. Spet in spet se mi kaže dejstvo, da so najboljši otoki po svetu francoski. Tukaj ne živijo nateguni in ne gledajo te kot bankomat. Kakšna razlika v primerjavi s Panamo!

Pred luko je sidrana kruzerica. Vse je pripravljeno za veliko turistično slavje. Pred luko je kolona s cvetjem okrašenih poltovornjakov, osebnih avtomobilov in celo okrancljan šolski avtobus se najde vmes. V mestu so postavili štante, na njih prodajo odlični chevice (tukaj se imenuje poisson cru) in vsakovrstne souvenirje. Tako je samo danes, ko je zunaj kruzerica. Vsi željno čakajo turiste. Ampak. Kapitan se je odločil, da je morje pretežko in ne dovoli izkrcanja. Dvignejo sidro in izplujejo. V tem morju so meni motor razdelili na dva dela, popravili in sestavili nazaj. Težko morje, halo!? Danes je izrazito mirno za tukajšnje razmere. Priplulo in izplulo je kar nekaj majhnih plovil. Da domačinov v kanujih, ki veslajo po tem "gromozansko težkem morju" niti ne omenjam. In to je prehudo za nekaj sto metrsko kruzerico? Gostov, ki so plačali deset jurčkov, da bi videli Hiva Oo, verjetno ni vprašal za mnenje. Itak pa v drobnem tisku vse piše...

Zvečer se oglasiva na Jingle. Eric in Sandrine sta danes priplula (v tem ekstremno težkem morju po mnenju kapitana hotela) in povesta, da je bila plovba prav fletna. Zunaj je za 4 Bf vetra in pod dva metra vala.