Raroia, Iles Tuamotus

15. julij 2024, ponedeljek

Another day in Paradise. Vendar tokrat za spremembo nisva sidrana v prečudovitem zalivu. Razen, če lagune ne štejejo med zalive. Ali pa morda zato to ni prečudovit zaliv, ker sva pod protektoratom Moane? Nič nisem popravljal. Dan je lep, sončen, z zelo šibkim veričem, ki le hladi in nič ne moti. Morje ima med 26 in 27 stopinjami, zrak stopinjo ali dve več in se ponoči za toliko tudi ohladi glede na morje.

Kakorkoli, spala sva celo noč in še malo. Noč sredi zime sedaj traja skoraj 13. Potem sva se počasi sestavila, pogledala maile in pokomunicirala z domovino ter se popoldan odpravila v raziskovanje. Vesna v raziskovanje podvodnega sveta, jaz v raziskovanje nadvodnega sveta. Ampak. Videla sva oba (tudi) enake stvari. Vsak po tri šarkije. Take, majhne black tipe, velike vsega okoli enega metra. Vesna jih je opazovala na bližnji koralni glavi, jaz v morskih rokavih, ki segajo iz lagune med motuji proti koralnemu grebenu. Ona z masko na glavi, jaz s sončnimi očali (z dingija).

Od Meri, Samove hčere iz prvega zakona, sva dobila lepo prispodobo kako izgleda laguna Rairoe na satelitskem posnetku. Kot minsko polje, je napisala. Se strinjam. Ne prečiš je brez izogibanja. Slej ko prej bi nabasal na mino (beri koralno glavo), toliko jih je. Meri je trenutno na Nuku Hivi po prečenju Pacifika. Zelo velik katamaran je transferirala iz Kostarike v Francosko Polinezijo. Punca je ta-prava! Gre po očetovih stopinjah. Samo Božič je prvi (meni poznani) Slovenec, ki je z družino neprekinjeno in v celoti objadral svet na železni jadrnici Wet Lady. Veliko koristnih nasvetov sem dobil od njega, zelo ga cenim kot popotnika-jadralca. V živo smo se srečali na Sveti Heleni, zadnjem Napoleonovem domovanju (no, zaporovanju), ko je Samo peljal svojo barko v Južno Afriko, da bo plovbo nadaljevala po Južnem oceanu za odprave na Antarktiko.

Zajtrkovala sva ribjo pašteto. Le kaj drugega bi? Še za jutri jo imava. Vendar pa za kosilo (končno) ni bila več riba! Bili so kalamari...