Tahanea, Iles Tuamotus

2. avgust 2024, petek

Novo sidrišče, novo mesto za snorklanje. Spet sva se prestavila za miljo. S takim tempom sva lahko na Tahanei dva meseca. Obseg atola je približno 60 milj (velikost zahodnega dela Istre).

Atol je nenaseljen, proglašen je za naravni rezervat. Ker gre za francoski otok, je to verjetno res naravni rezervat. Če bi šlo za ameriški ali angleški, bi bilo jasno, da gre za (bivšo) vojaško postojanko. Kar nekaj ameriških otokov je v Pacifiku (Johnston, Palmyra, Midway, da naštejem samo nekatere), ki so off-limits za nas jadralce, ker so naravni rezervati. Naravni rezervati (skoraj) brez vegetacije in z zapuščenimi pristanišči, hangarji in letalskimi stezami. Nekateri sevajo. Živela ekologija!

Angleži so dali Diego Garcia v otočju Chagos v Indijskem oceanu v najem Američanom. Za vojaško bazo, jasno. Da so to lahko naredili, so pač na silo razselili domačine (iz celega otočja, ne le iz tega otoka). In ko nihče več ni tam živel, so proglasili otočje za narodni park. In potem so en otok lahko dali Američanom v najem. Itak je bil po novem nenaseljen. Da sva se na enem izmed preostalih otokov tega otočja sploh lahko ustavila, sva morala prihod in odhod do dneva natančno najaviti mesece v naprej in plačati zasoljeno takso. Naravovarstveno takso, seveda. Časovno kontroliran obisk je za naravo silno pomemben, vsi najini osebni podatki, vključno s številko čevljev pradedka, tudi. Verjetno. Verjetno vojske to ne zanima.

Kakorkoli, vetra je danes malo in nima se smisla premakniti kam daleč. Še jutri bo tako, kot kažejo prognostične karte. Smo blizu anticiklona jugozahodno od nas. Potem bova imela pa dober veter za plovbo na zahod.

In če ni vetra, se da lepo snorkljati. Vendar se Vesna ni vrnila prav posebej navdušena. Plavala je sicer z morskim psom, ampak to plava itak skoraj vsak dan. Od malo bolj zanimivih rib je videla ježevko. Pa, saj je logično, vsak dan pač ni nedelja. Kak dan vidi več, kak dan pa manj.