Fakarava - Toau, Iles Tuamotus

9. avgust 2024, petek

Včeraj sva z Janom pol ure (raje več!) sesala njegovo potovalko, ker se je strgala vrečka s sezamom. Sezam je bil Vesnino naročilo za dostavo iz domovine, ker tega tukaj baje ne poznajo. Danes zjutraj ob nakupu bagetke, najdeta na policah lokalne trgovine na črpalki - sezam. Pakiran je v trdo posodo, ki se na letalu ne more strgati. Sedaj vem. Sezam se nosi iz Francoske Polinezije v Slovenijo in ne obratno.

Natočimo gorivo in izplujemo. Popolna bonaca je, kar človek redko doživi v teh krajih. Janu razlagam, kako težko je vpluti in izpluti iz atolov, pa me je danes dobil na laži. Iz Fakarave izplujemo z rahlim tokom, v Toau vplujemo v trenutku brez toka. Obakrat je morje kot olje. Tako mirnega prehoda verjetno ne bomo več doživeli. Na mestu, kjer v pilotu piše, da so stojni valovi do dve milji v ocean, je površina tako mirna, da si s palube med plovbo skozi prehod lahko ogledujemo nekaj metrov oddaljeno koralno dno in živelj na njemu. Fenomenalno!

Privežemo se na javno bojo, od petih so štiri še proste (kasneje je zasedena še ena). Ni se potrebno sidrati med korale, juhu! Jan in Vesna gresta v raziskovanje morja, jaz v raziskovanje metode, kako se prenese vsebino starega telefona na novi, če USB vrata ne delajo. In potem se s tem ukvarjam cel večer.

Zvečer je po dolgem času na vrsti roštiljada. Odojek na žaru.