Nawi, Fiji

30. november 2024, sobota

Vesna v celem tedni ni uspela pridobiti plovnega dovoljenja, da bi lahko izplula na snorklanje. Pa samo na customse mora po papir. Torej bova ostala še nekaj dni. Meni to čisto ustreza. Če bova tukaj, bom imel vsaj kaj za početi in se po kafičih družiti z drugimi jadralci (počasi postajam marinski jadralec). Ko pa vozim Vesno po snorklarskih koncih, delam to samo njej na ljubo. Jaz tam nimam kaj početi.

Je pa ena zadeva, ki me moti. Zmenjena sva bila, da vzameva samo eno SIM kartico (v Vesninem telefonu), ker bova kmalu izplula in po kopnem bova verjetno hodila skupaj. Pa očitno ni tako. Ko grem sam po opravkih in ko potrebujem kakršno koli informacijo, se Vesna ne oglasi. Nisem več navajen na tak način življenja. Ko se cel dan iščeva po (majhni) vasici, imam tega dovolj. Potrebujem svojo simko. Pa je ne morem kupiti, ker ima Vesna moj telefon in ker se ne javi, ji niti tega ne morem naročiti. Popoldan, ko se končno najdeva, gre v nabavo. Itak ji je to v zabavo.

Moja super indijska baterija, ki sem jo kupil na Andamanskih otokih pred desetimi leti, je spustila dušo. Noče se več filati, ko jo priključim na napajanje. Pa grem kupiti novo. Nimajo ravno take, nekaj pa vseeno najdem. Spet pri Indijcu. In spet po sindikalni ceni. Toliko stane, kot dva litra destilirane vode (tudi pri Indijcu).

Popoldan začne deževati. Kamorkoli oditi brez dežnika se ne da. Vse je zabasano in radarska slika kaže, da ne bo prav hitro minilo. Dobra prilika, da si ogledam lanskoletni triurni koncert Siddharte v Stožicah.