Viani Bay, Vanua Levu - Vuna, Taveuni, Fiji

14. december 2024, sobota

Petek, trinajstega je bil včeraj, danes je sobota štirinajstega. Kako čudovit dan!

Boja je preko noči zdržala. Vesna gre v snorkleraj na lokalni koralni greben. Spet je navdušena. Na začetku je bila sicer voda malo kalna, potem je našla del z lepim morjem. In lepimi koralami. Tri ure je ni bilo iz vode.

Ob dveh popoldne se odveževa in prestaviva na otok Taveuni pred Paradise Resort. Tam je na voljo deset boj za kruzerje. Ampak. Ko prideva, ne vidiva nobene. Niti prazne, niti zasedene. Vesna pokliče lastnika in mu to razloži. Ni panike, je strikten v odgovoru, takoj bo fant tam s kajakom in vaju priveže. Fant s kajakom je tudi res takoj prišel, odveslal s pomola na morje, si nataknil masko in plavutke, skočil v vodo, se potopil (globina na tem mestu je 20 m) in v trenutku je v rokah držal privezni mooring. Vesna mu je vrgla najina dva štrika s sprednjih bitev in voila. Bili smo privezani na dno morja. No, take boje pa res še nisva imela.

Potem oddingirava na obalo. Takoj nama pomolijo neskončno mnogo papirjev, kaj vse lahko pri njih počneva. In to seveda plačava. Ampak, ne sproti. Odprli so račun na ime Mala in plačava, ko greva. Le podatke o kreditni kartici naj jim zaupam. Ne zaupam jim jih. Če hočejo posel, nama bodo že morali verjeti, da bova na koncu vse plačala. Zaupajo nama.

Potem se malo razgledujeva, malo pljuckava koktajle (ona) in pivo (on) in se pripravljava na večerjo. Priprava je bila uspešna, večerjo dobiva. Dobra je bila, le količina ni bila ravno samojska. Ampak, za večerjo penzionistov najinih let, več kot dovolj. Postane nama tudi jasno, zakaj so brez besed z dna morja pobrali mooring. Predstavljava jim 20 % gostov na večerji. In ker je bila dobra, tudi jutri.