Nawi, Fiji

23. april 2025, sreda

Danes gre zares. Kupiti morava O-ring, barve, lepilo, orodje za barvanje, svetilko, testni vzorec vina, nekaj hrane, zmeniti se je potrebno z mehanikom, delavci, boatyardom, prevzeti dva paketa in v miru popiti kakšno pivce. Natrpan urnik, še posebej natrpan za tropske razmere in ekstremno natrpan za fiji time.

O-ring, ki sva ga izgubila stane v Sloveniji 2 evra, v Novi Zelandiji 10 dolarjev na Fidžiju - se pa ne ve. Tukaj je jes-sr-jes cel ljubi dan. Teta, Selina pa imenu, v samovšečni firmi Yacht Help, potrebuje cel ljubi dan za to, da izve, da ene gumice nima na zalogi. Potrebovala bi verjetno en teden, če je ne bi midva izmenično priganjala vsake pol ure. In v celem dnevu sva bila tudi edina stranka. O-ringe sicer prodajajo v Savusavu vsaj na desetih mestih, pa nikjer nimajo dimenzije, ki jo potrebujem. Očitno bo potrebno biti pri demontaži saildriva previden in ponovno uporabiti stari o-ring.

Jaz sem se spravil v nakup barve. Tri ure sem bil v trgovini in se ves čas pogovarjal z AI-jem. Prodajalci enostavno ne vedo nič. Nič! Karkoli sem jih vprašal, je bilo jes-sr-jes. In potem kličejo dobavitelja, ki očitno tudi nič ne ve. Vsaj tako lahko sklepam po tem, da je bila ena izmed vmesnih faz tudi zahteva dobavitelja po fotografiji barke (ki je trenutno v vodi), da bodo na podlagi tega povedali, katero antifouling barvo potrebujem. Saj ni res, pa je! Če ne bi v mojem super-truper telefonu živel AI, z nakupom ne bi bilo nič. Ko smo nekako dorekli primer in antifouling, se je zataknilo pri tiecoatu (zanj sploh še niso slišali niti trgovci, niti distributerji, niti uradni zastopniki), do thinnerja pa sploh še prišli nismo. Na Fijiju sem pred leti kupil najbolj strupeno barvo doslej, letos mi to ni uspelo. Na koncu sem vse oh-in-sploh barve storniral in kupil najcenejšo no-name varianto. Ves material (vključno z orodjem) me je tako stal dobrih 200 evrov (toliko, kot stane samo Propspeed). Bom pa čez pol leta zadevo delal še enkrat, če bo treba. Tukaj sem v vojni s prodajalci barv kapituliral. Indijci so nesporni zmagovalci.

Za lepilo, prineseno iz Ljubljane, za katerega ne najdem trdilca, sem tudi uspel kupiti nadomestno podobne kakovosti. Celo svetilko, iz katere se včeraj pokadilo, sem dobil novo. In testno flašo vina tudi. Te mi pred dvema dnevoma niso hoteli podariti, ker OTP banka ni delala in nisem mogel plačati. Vesna je nabavila nekaj različnih stvari za pod zob. Izbrano hrano, kolikor je izbrana hrana na osamljenem otoku z angleško tradicijo sploh možna. Ona je bila v Savusavu dvakrat toliko časa, kot jaz.

Zataknilo se je pa pri delovni sili. Za jes-sr-jes se je izkazalo, da velja za fiji time. Pred dvema dnevoma so imeli vsi čas preko vikenda, danes pa oni ne bi delali ob nedeljah, ker gredo k maši. Jah, potem pa jamrajo, da so reveži. Pri meni bi zaslužili za nedeljski overtime toliko dolarčkov, ki jih sicer ne dobijo v celem tednu. Ampak, oni že vedo, kaj je prav. Mislim pa, da bom kakšne neuke Indijce že dobil, da bodo brusili podvozje. Indijci ne hodijo k maši.

Paket, ki ga je zadržal carinik Trump, je končno prispel. Tako, kot se šika. Brez carinskega pregleda, dostavljen direktno v kokpit Male. Le en teden kasneje je prispel, kot bi moral. Mini paketek, ki je priletel iz Nove Zelandije že pred enim tednom in je iz Nadija v Savusavu potoval vse do danes, mora pa še do customsov in tja morava jutri tudi midva z vsemi papirji (ki so jih itak izdali oni), da nama dajo duty free blagoslov za dvig paketka na pošti. DHL je kljub zamudi očitno še vedno najmanj slaba izbira.