Savusavu

24. april 2025, četrtek

Danes sem se namenil namestiti nov inverter/charger. Urico ali dve dela. V teoriji. V praksi pa v celem dnevu dela nisem dokončal. Ko sem v Panami kupil dva inverterja 115V namesto enega 230V, sem preflintal celo barko, da sem še vedno lahko imel 230 na vtičnicah. Sedaj moram to preflintati nazaj. Ampak, kako? Ker je bilo začasno, je bilo zapisano samo v moji lubenici. In ker ta lubenica z leti gnije, zapis ni več popolnoma čitljiv. Namesto po načrtu sem zato moral na novo odkrivati, kaj je bilo takrat narejeno. In šele tik pred mrakom, mi je uspelo namestiti osnovno funkcionalnost. Podrobnosti in programiranje pridejo na vrsto drugič. Tudi fizično zadeva ni najbolj enostavna. Napravo moram spraviti v luknjo, v katero komaj gre. Še prej jo moram ožičiti in potem vseh teh 18 kg tako privezanih na barko tudi obesiti. 18 kg dvigniti s stegnjenimi rokami (ročica!), ko ležim na podu v salonu, in so roke v luknji pod kapitansko mizico, za mene ni mačji kašelj.

Vesna se je ukvarjala z birokracijo in nesposobnimi domačini. Uredila je cruising permit (jutri tako lahko izplujeva v boatyard) in prevzela je paketek iz Nove Zelandije. Customsi tukaj so perla glede na izkušnje od drugod! Ni se pa mogla zmeniti s Selino glede mehanika. Selina rabi dva dni, da ugotovi, ali je njihov možakar na voljo v soboto. Neverjetna je! In nekdo jo celo plačuje za to. Ostale stvari je uredila, v zamrzovalniku je meso, v hladilniku je vino. Potrebujeva še kaj drugega?

Zvečer greva skupaj z Y2K na večerjo v Planters Club. Z Massimilianom in Alessandro se lepo ujamemo. Po najinem okusu sicer to ni ravno najboljša oštarija, je bilo pa čisto spodobno. In smešno poceni.