Dalice Harbour, Vanua Levu, - Albert Cove, Rabi Fiji

29. maj 2025, četrtek

Napovedanega dežja ponoči ni bilo. Zjutraj tudi ni napovedanega vetra. To je dobro, saj morava na začetku pluti proti pasatom. Odsidrava se, opereva sidro (tole sidranje v blato je res ena umazana rabota) in odropotava na ocean. Ko obrneva okoli severovzhodnega rta Vanua Levu, se znajdeva na zahodni polobli, čeprav sva ves čas plula proti vzhodu. Ni čudno, da je še Navionics zmeden in da so guglove mape premaknjene za vsaj 50 m. Če tukaj niso imele prstov vmes čarobne vile, potem ne vem, kje bi jih lahko imele.

Kakorkoli, veter dobiva z boka. Po dolgem času lahko spet jadrava. Kolikor lahko. Vetra je za 2 Bf (okoli 5-6 vozlov), morje je popolnoma mirno in Mala se premika s hitrostjo med 4 in 5 vozli. Za 22 milj potrebujeva 5 ur. V tišini. Še veter ne rohni okoli ušes. In niti ribiška palica ne zapoje. Vesna je bila danes bolj striktna glede ribolova. Ribolov je prepovedan! Šele, ko sem ji zapriseženo obljubil, da ne bom nič ujel, sem lahko lovil. Ne razumem sicer čisto te logike, ampak obljubo sem držal.

Sidrava se v zalivu, ki ga že poznava, Albert Cove na otoku Rabi. Decembra lani sva bila tukaj. Otok ni naseljen s Fidžijci, ampak Ikiribati, ki so se sem naselili (no, bili so preseljeni) iz svojega otoka, ki so jim ga Angleži popolnoma uničili z izkopavanjem gvama. V tem zalivu živi menda ena sama družina, ki pa mora biti kar številna. Ko pade mrak poslušava njihovo petje na obali. Večglasno!

Za zajtrk je bila riba (ribji namaz), za večerjo je riba (spicy fish masala). Jutri bo za zajtrk riba. Le za današnje kosilo je bil stročji fižol z doma narejeno kislo smetano, mešanico sladke smetane in jogurta.