Albert Cove, Rabi, Fiji

3. junij 2025, torek

Najprej izplujejo Nemci, za njimi Italijani, sledijo jim Angleži in za njimi še Američani. Kasneje pridejo Novozelandci in potem še eni Kiwiji. Slednji so rejlisti in tudi ti se sidrajo precej blizu reefa, hmmm... Edino Mala je stalnica na sidrišču, pa so nama pred leti dali vzdevek "Speedy Gonzales".

No, rejlisti Angleži na katamaranu Joline izplujejo, a plujejo le slabih sto metrov do prvega reefa na vhodu v laguno in tam parkirajo. Nesrečneži. Google Maps so tukaj napačne za okoli 50 m in verjetno so pluli instrumentalno, namesto, da bi gledali v vodo. Potem se lotijo reševanja. Pet jih je na katamaranu, pa očitno samo dva vesta, kaj in kako, ostali so "gostje". Po snorklanju okoli trupa, se odpeljejo nazaj v laguno, poiščejo primerno mesto na plitvi mivki in začnejo s popravilom trupa. Tako, resno se potopiti v dvometrski vodi ne morejo več, sigurno bi se pa vse skupaj slabo končalo, če bi se veter obrnil in bi bil zaliv na privetrni strani otoka. Vendar je kmalu vse pod kontrolo. Lastnik, ki je do sem prijadral iz Mediterana in pri tem naredil 55.000 milj, je zadevo v nekaj urah saniral in popoldne se spet sidrajo tam, kjer je dovolj globine ter kasneje izplujejo novim dogodivščinam naproti. Zagotovili so nama, da je vse pod kontrolo.

Danes sva imela prvič, odkar sva se vrnila na Fidži, pravoverni žar z dvema poštenima kosoma mesa. Nad ogljem pečena steaka sta bila odlična. In obilna. Vesna zato takoj odrine pod vodo. Zapeljem jo še nekaj sto metrov dalje, kot včeraj. Spet je bila zadovoljna z videnim. Vrne se ob mraku. Najini novi sosedi naju sicer vabijo na pijačo na plažo, pa se jim ne pridruživa. Ponoči se nama ne ljubi dingirati skozi (pre)plitvo morje pred plažo.