Vulaga - Dravuni, Fiji (2. dan)

6. julij 2025, nedelja

Ponoči ni bilo delfinov in ni bilo vesoljskih gradbincev. In ni bilo vetra. Počasi motorirava skozi noč, ki jo do pol dveh zjutraj razsvetljuje luna. Morje je mirno in spanje je možno v sprednji kabini. To je v redu, kajti zadnja je vroča in hrupna, v salonu sva pa ležišče že pred časom zamenjala za mizo.

Loviva ribe z edino vabo, ki jo še imava. Velika vaba za ogromne ribe. Če se kaj ujame, bo tako veliko, da tega skoraj sigurno ne bom mogel potegniti na palubo. Enkrat je sicer rolica za sekundo močno zapela, pa se je riba osvobodila. Pustila nama je vabo, to je dobro. Slabo je pa, da je toliko skrivila trnek, da ga brez klešč ne morem poravnati. V gobcu je močnejša, kot jaz v rokah.

V Dravuniju je potrebno narediti obred sevusevu za ta in nekaj sosednjih otokov. Ampak, danes je nedelja in nama to nič ne diši. In verjetno ne paše niti domačinom. Ampak. Taka so pravila. Ko se sidraš, je potrebno takoj (v razumnih časovnih okvirih, jasno) opraviti sevusevu. Če bi prišla ob enih popoldan, bi morala na obalo (in potem še k večerni maši, se bojim), še se sidrava pozno, se lahko izgovoriva in zadevo prestaviva na jutri. Vetra je bilo preko dneva 3-4 Bf z boka ali polkrme. Idealno za Malo. Dopoldan sva lepo jadrala, ob dveh popoldan sem jadra skrajšal za viharne razmere in barko toliko upočasnil, da je šlo najino sidro v vodo sinhrono s soncem. Voila!