Suva, Viti Levu, Fiji

18. julij 2025, petek

Sinoči sem najslabši par baterij odklopil in zjutraj sta bila preostala dva para bolj polna, kot včeraj vsi trije. Torej niso samo izpraznjene. Definitivno. Odločila sva se, da kupiva nove. Nekaj, kar je na zalogi. Ali pa skoraj na zalogi. Litijeve to niso. Tudi tisti, ki so jih obljubljali z ladjo iz Avstralije, so dali rep med noge. Ah, Indijci... Ampak, vseeno bolje, kot Amerji, ki so pobrali denar in šele potem ugotovili, da jih ne morejo dobaviti.

Vsekakor pa baterij ne bi prevažal z dingijem na barko. Za jutri imava obljubljen privez v yacht clubu, pa se izkaže, da ga tisti, ki se je naselil tja ne misli še zapustiti. Celoten kraljevi jadralni klub, ustanovljen 1932, premore le dva priveza za goste. Zmenila sva se, da prideva na njihovo črpalko v ponedeljek ob visoki plimi in takrat natočiva gorivo ter zamenjava še akumulatorje. Morda je tako še bolje, globine so ob hudi oseki primerne le za manjše motornjake. Še ob plimi je na črpalki vode le okoli 2 m. Če bo dogovor držal, bova pa še videla. Receptor je Indijec. Ti obljubijo vse. Tudi čendlerist v marini mi je obljubil marsikaj, vse ima na zalogi. Ampak, ko sem to hotel kupiti, je bila resnica, no ja, indijska: "Sure, it's in stock - just not at the moment". Kreten!

Greva po še nekaj nakupih. Jaz v fereterije, Vesna na tržnico. V fereterijah nekaj dobim, nekaj ne. Zelenjave iz tržnice je pa veliko. Ko bi bilo vsaj mesa za na roštilj tudi toliko. Kar na nekaj koncih je potrebno plačati z gotovino. Jutri bova morala še v šoping gotovine.