Vuda marina, Viti Levu, Fiji

31. julij 2025, četrtek

Danes je pralni dan. In urejevalni dan. Vesna v marinski pralnici opere vse večje kose perila zadnjih treh mesecev in dodatno še nekaj manjših, ker je ravno prilika. Večji kosi so rjuhe in velike brisače. Oblačila pere doma. Kadar pralni stroj dela. Danes popoldne spet dela. Pri zadnjem pranju pred Suvo je crknila centrifuga. Ko ga odprem, je vse tako zarjavelo, da je že kar manjše čudo, da sploh še kaj dela. Že samo odpiranje je bilo možno le tako, da sem kup rje, ki je bila nekoč vijak, napadel z vrtalnikom. Edina opcija, da pridem do drobovja.

Brez rezervnih delov nimam kaj popraviti, lahko pa improviziram. Odstranim varnostno funkcionalnost in pridobim nazaj centrifugo. Za nekaj časa bo v redu. Ampak. Novega bo vseeno potrebno nabaviti. Včeraj sva se ustavila v kar nekaj trgovinah z belo tehniko, pa tako majhnega pralnega stroja nimajo. Verjetno ga na Fidžiju ne bo možno kupiti. Naj ga kupujem overseas preko neta? Ga bo poštar dostavil v torbi s pismi? Preverim in poštnina je dvakrat dražja od vsebine paketa, sic.

Tudi hladilnik sva razbremenila ledu zadnjih treh mesecev. Nekaj ur se je tajal. Toliko ga je bilo, da je zanimivo, da je hladilnik sploh še hladil. Na srečo pa je led lažji od vode in zaradi ledu v hladilniku se barka ne bo potopila.

In danes je spet prišla penzija. Nič mi ni bilo treba narediti, kar sama od sebe je prišla. Bila pa je za procent manjša, kot prejšnji mesec. Vendar je tudi res, da sem toliko (en procent od nič) manj naredil za penzijo, kot prejšnji mesec. Kar po vesolju je priplula iz Slovenije na moj telefon. Po vodi pa je v marino priplula Romanova bivša. In takoj skočila iz vode na škljocne. Očitno je bila pot iz Francoske Polinezije na Fidži zanjo zelo naporna.