Nawi, Savusavu, Vanua Levu, Fiji

16. september 2025, torek

Danes je dan za popravilo sidrnega vinča. Cel dan je šel za to, pa še nisem končal. Razstavil sem reduktor, ker sem sumil, da je težava v reduktorju. Pa ni bila. Reduktor (gearbox po naše) je v odličnem stanju. Sedaj ­je še malo izboljšan - v spoj dveh polovic ohišja sem dodal tesnilo. Tako tesnilo iz tube. In frišno olje, SAE 140. Sliši se malo dela, vendar sem jaz pri svojih letih počasen pri delu, predvsem pa zelo previden, ker nimam možnosti "skočiti na servis" ali "kupiti novo".

Potem sem se lotil motorja. Spet nekaj uric igranja. En spoj med bakreno palico za dovod elektrike in krtačko je bil slab in se je toliko grel, da se je stopil. Od vročine so počile krtačke. Nekako sem ta spoj popravil s tistim, kar imam na barki in sedaj upam, da bodo počene krtačke še uporabne. Nekaj minut so bile. Sestaviti motor na krtačke brez pravega orodja je pa itak bolj kot ne misija nemogoče.

Motor z gearboxom se vrti kot nov, montiran motor z gearboxom pa ne. Torej je težava v montaži. Ampak kje? Najenostavneje je, da ga montiram in preverim. Pa malo prestavim in preverim. In tako naredim deset ali petnajst različnih montaž po metodi try and fail (kot to dela SpaceX) in vidim, katera je v redu. Do sem vse lepo in prav. Težave se skrivajo v podrobnostih. Da odmontiram, malo prestavim in zmontiram nazaj, potrebujem eno uro, če gre vse kot po maslu. Če pa mi med montažo, ko ležim na hrbtu pod vinčem, padajo na glavo podložke in matice (tipično 5-10 krat na montažo) in se zakotalijo v najbolj oddaljen kot barke (tipično jih iščem z baterijo), je hitro naokoli ura in pol. In moja predvidena življenjska doba se skrajša za nekaj dni.

Kakorkoli, ob mraku je nezategnjen sidrni vinč delujoč. Jutri moram samo še ugotoviti, kako matice fiksirati, ne da bi bile zategnjene do konca. Verjetno bo za to šlo celo dopoldne.

Vesna je malo službovala, malo se ukvarjala z nabavo. DHL danes ne bo dostavil, menda bo jutri. Zastopnik za Jabsco ji je razložil, da ona punca, ki ji jaz pravim Selina, nima pojma. No, to vemo tudi brez njega. Impelerja na Fidžiju ni in niti ni naročen. Lahko ga naročijo samo za nas, dostava bo, ko bo. To znamo tudi sami, brez posrednika, ki samo upočasni in podraži vse skupaj. Pa ga ne bova naročala, ga bova že kje kupila iz zaloge.

Posebno poglavje so majice, ki sva jih dala potiskati z logotipom barke. Celo malo znanost sva naredila, da sva prišla do fontov, s katerimi je narejen napis na trupu. Potem sva se poigrala in naredila predlogo za tisk in to dostavila tiskarju. Ampak, tudi tam je zaposlena Selina. Punca ni znala uporabiti PDF datoteke in si tega ni upala povedati. Pa je kar v Wordu naredila po svoje s svojimi fonti in svojim dizajnom. Logotip?! Težko je delati z ljudmi, ki ničesar ne znajo in ničesar ne razumejo. Pa se tega sploh ne zavedajo. Verjetno zato, ker so kar vsi po vrsti enaki. Menda lahko prinesemo natiskane majice konec tedna nazaj in bodo z neko kemikalijo izbrisali tisk in natisnili še enkrat. To, da bodo s tisto kemikalijo uničili majice, sploh niso pomislili. Kakorkoli, majice bodo ostale take, kot so. Itak sva jih namenila za darila na odročnih atolih. Tam je pa vseeno, kako izgleda "logotip".