Majuro, Marshall Islands

14. november 2025, petek

Jutro je klasično. Službeno delavno. Pretepava pa se tudi z nabavo rezervnih delov. Ponudniki enostavno ne razumejo (ali pa nočejo razumeti), da midva tukaj ne živiva in da ne bova paketov čakala v nedogled. Prvaki ulice so pri Electromaaxu, kjer bi rad kupil regulator alternatorja, da zamenjam slabo delujočega Balmarjevega. Pinkponkamo se in do ponudbe sploh še nismo prišli. Občutek imam, kot da robe, ki jo oglašujejo, sploh nimajo in samo zavlačujejo, da bi se jaz naveličal pisariti. Enaka tehnična vprašanje mi postavljajo vsi zaposleni v podjetju. Eden za drugim.

Popoldan greva na obalo. V Napi bi rad kupil nekaj rezervnih delov (oljni filter, klinasti jermen, ipd.). Do sedaj sem to pri njih vedno dobil. Tokrat ne. Ok, saj te stvari še imam za nekaj mesecev, mislil sem pa vseeno, da bo to tukaj lažje, kot kje drugje.

Najdeva tudi mehanika-penzionista, ki nama ga je priporočal Robert. Lahko bi mi popravil moj drseči propeler na outboardu. Ampak. Ne ljubi se mu delati, star je 60 let in v penziji. Takoj pove, da je veri-bizi-ol-vik (z ležanjem v senci). Namesto, da bi kaj zaslužil, mi da v roke en propeler od podobnega outboarda, češ, probaj ga zamenjati in če bo v redu, je popravljeno. Hmmm...

Zato pa preverjeno najdeva restavracijo in se uspešno nafastfudava. Marshallovi otoki so bili nekoč pod okriljem (beri: okupacijo) Združenih držav in ameriška (ne)kultura prehranjevanja je še vedno vidna. Za kosilo imava sendvič s piščancem in šunko ter pohan (?!?) pomfri kot prilogo.