Majuro, Marshall Islands

3. december 2025, sreda

Danes gre zares. Spet greva po plin, tokrat oborožena še z vsemi našimi vodovodnimi adapterji. In šef je prinesel (no, ga je pozabil prinesti in se je odpeljal ponj) svoj adapter. Ampak, ta ne paše na našo jeklenko. Sledi plinovodna šola, ki jo vodi električar, slušatelji so pa plinski delavci. Končno razumejo, kako je treba narediti. In naredijo. In naše jeklenke so v minutki polne. Yeeessss! S plinom sva tako preskrbljena do februarja.

Vesna je medtem odšla v finalni šoping pred pobegom v divjino. Predvsem je kupovala vino in meso.

Tako, z vsemi potrebnimi energenti smo preskrbljeni, z dieslom, bencinom, vodo, plinom, ogljem, vinom, pivom in mesom. Če k temu dodam še nekaj malega zelenjave, mleka in jajc, sva pripravljena na odhod. Ampak. Sedaj pa vreme ni v redu. Veter je precej severni, nama v nos. Torej, še ne greva.

Vedriva za otočkom Anemwanot, privezana na eno izmed boj jahtaškega kluba, ki jo lahko brezplačno uporabljava, ker sva člana tega kluba. Sosed je Rob, drugih živih tukaj ni. Povabim ga na klepet in s seboj prinese kavo v stiroporu. Američan. Pot luck kultura. Ne vem, kako bi mu razložil, da je Mala slovensko ozemlje in da v Sloveniji velja, da če nekoga povabiš, ga tudi nahraniš in napojiš.