Tuvalu - Kiribati 3. dan

20. oktober 2025, ponedeljek

Vetra je zvečer veliko, 5 bf orca in jadra skrajšam na viharno velikost. Še vedno plujeva s šestimi vozli, kar je za ponoči, ko oba spiva čisto v redu. Ampak. Po nekaj urah spanja me zbudi opletanje glavnega jadra. Ponoči očitno tudi veter spi. V 3-4 Bf imava zunaj občutno premalo plahte. Nadaljujeva torej s skoraj polnimi jadri in šele z dnevom se veter toliko dvigne, da jih je ponovno potrebno krajšati. 4 Bf bočnega vetra je ves dan, le smer se počasi spreminja in popoldan imava veter že rahlo od zadaj. Hitrost Male je, razumljivo, solidna.

Že drugič na tej poti sem opazil, da se je Starlink rebootal. Prvič nisem bil pozoren, sedaj se je pa to zgodilo takrat, ko sva vplula v kiribaške teritorialne vode. Slučajnost ali pa se mora ob spremembi države restartati?

Vala imava okoli meter in Vesna se pritožuje, da ne more kuhati. Ampak. Ravno ob enih popoldan se nama na pot postavi Tamana, najbolj južni izmed otokov Gilbertovega otočja, Najbolj južni kiribaški otok. To je dobri dve milji dolg otoček, brez lagune, z dobrih tisoč prebivalci, letališčem in cerkvijo. Ravno prav velik, da se v njegovem zavetrju lahko skuha in poje enostavna južina. Dobri dve milji pomeni v prevodu dvajset minut. Časa ni veliko, v tem času je otoček potrebno tudi temeljito pofotkati. Mimo naslednjih dveh bova plula ponoči in ne bo prilike za fotografiranje. Na teh otokih se ne smeva ustavljati, dokler ne opraviva vstopnih formalnosti na Tarawi.

Še opomba glede kosila. Ker je ribolov na Mali do nadaljnjega prepovedan z ustavo, ne jeva pašte s tuno, ampak pašto ala carbonara.