Likiep, Marshall Islands

21. december 2025, nedelja

Sidrana sva točno pred cerkvijo. V nedeljo je maša. In pred mašo z zvonenjem kličejo vernike k njihovi dolžnosti. Zvonik je rahlo drugačen, kot ga poznamo od doma. To je prazna plinska jeklenka, obešena na drevo pred cerkvijo in zvonar ne vleče vrvi, ampak z macolo udarja po jeklenki. Ropot pri tem je skoraj tak, kot v Dolenjskih toplicah.

Odsidrava se in odpraviva v bolj mirne kraje. Odličen zalivček na sosednjem otočku pa ne nudi primernega dna za sidranje. Vse polno je koralnih glav. Premik na naslednji naseljen otok je plutje skozi minsko polje. Likiep je podobno poln koralnih glav, kot sva jih imela na Tuamotujih. Sidrišče je sicer v redu, sidro pa ne prime prvič. Kot kaže, je tudi tukaj pod mivko skala in je potrebno najti predel, kjer je mivka dovolj globoka. Na skenerju to pomeni tanka rdeča črta in pod njo plast iz rumenih in modrih pikic. Če se pikice rdeče in rumene, je to znak, da je podlaga zelo trda, verjetno skalnata.

Vesna obdela svojo klasiko. Po prosojnosti morja je po njeni oceni Likiep nekje med Maloelapom in Wotjem. Živelj je standarden, na novo je videla gojišča, bazenčke, z giant clampsi. Največ dogajanja pa je okoli posamišnih koralnih glav. Izbira snorkljaških mest je ogromna.

Žar na vsak maršalski atol! To je najin večerni moto.