Cukuovu, Yadua, Fiji

21. maj 2025, sreda

Malo dlje spiva, potem kofetkava v kokpitu, ko na vhodu v laguno vidiva prihajati čoln. Pripeljejo nama papajo, jam in kasavo. To pač pridelujejo tukaj. Skupaj z včerajšnjim pomelom sva tako za nekaj časa oskrbljena s sadjem in zelenjavo. Eden od trojice (gospod s čudnim imenom, ki si ga nisva zapomnila) ostane z nama, ostala dva gresta pripravljat vabe za ribičijo. Dolgo jih pripravljata, ujeti morata precej majhnih ribic, ki jih potem natakneta na trnke. Na Mali medtem opravimo ritual slovenske kave, ki se bistveno razlikuje od fidžijskega rituala z enakim imenom. Gostu se zdi neskončno zabavno, da pije nekaj, kar se na ozemlju Slovenije imenuje kava. In to ni njihova kava. Slovenska kava se v angleščini imenuje coffee.

Ura je skoraj poldne, ko so vabe pripravljene in ostaneva sama. Točneje, ostanem sam. Vesna gre takoj na snorklanje. Štiri ure je ni nazaj. Toliko časa le redko plava. Malo me je celo zaskrbelo, če je vse v redu? Vse je bilo v redu. Celo morskega psa je srečala, kar je prvič, odkar smo na Fidžiju.

Jaz sem v prečudovitem zalivu počel prečudovita dela. Zaženem watermaker (ali kot se Srečo lepo izraža, vodnjak). Vse lepo dela, le vode ne proizvaja. Po dolgem raziskovanju ugotovim, da se je pokvarim eden izmed ventilov v napeljavi. Da ga preverim, moram podreti pol barke, sic! In ko to končno naredim in ugotovim, kako ga je možno popraviti (treba je zalepiti obrabljeno ročico na ventil), polomim priključek med ventilom in filtrom. In potem precej dolgo študiram in testiram, katero lepilo je primerno za lepljenje mehke, a negibljive, plastike. Po petih try and fail poskusih nekaj najdem. Jutri bo trdo in takrat bom videl, ali sem našel pravo stvar.

Jutri torej ostajava v prečudovitem zalivu, da dokončam svoja prečudovita opravila. In morda potem narediva nekaj pitne vode.