Lelu, Kosrae, Mikronezija

28. december 2025, nedelja

Blatni zaliv je prečudovit. V nedeljo še posebej. Sidrana sva pred cerkvijo. Do ljudi prijazno cerkvijo. Ne razbijajo z macolo po plinski jeklenki vsakih nekaj minut, ampak samo enkrat, ob desetih dopoldan. Potem cel dan poslušava petje z nekaj prekinitvami za govornika in eno pavzo za kosilo. Pojejo lepo, večglasno. Prijetno jih je poslušati za zvočno kuliso k lastnemu početju. Končno imava korist od cerkve. Ker sva brez posluha, se maše ne udeleživa. Razumljivo.

Udeleživa se pa bivanja v tem prečudovitem blatnem zalivu. Danes je na sporedu popravilo malega sprednjega okna, kjer je držalo razpadlo med zadnjo plovbo. Takrat sem okno samo začasno zalepil, bila sva na dvometrskem valu. Sedaj ga je potrebno popraviti. Novega držala tukaj ne moreva dobiti. Itak je pa prilepljen na okno in takega lepila tudi ni. Morda bi lahko naročila novo okno preko spleta z dostavo nekje v marcu naslednje leto. Do takrat bi pa voda tekla v prednjo kabino. Nekako to ni prava rešitev.

Tuhtava in tuhtava ter stuhtava. Pri roki imava nekaj koščkov lesa, vijake in vrtalnik. In olfa nož za obdelovanje lesa. Cel dan šniclam košček lesa, da bo sedel v držalo okna. Delam v kokpitu. Vsake toliko prileti (močna) nevihta in vse je potrebno pospraviti ter čez pol ure nadaljevati. Sliši se enostavno, sem pa vse skupaj delal dvakrat, ker sem prvič zamočil. Tudi s power tape zaselotejpano okno je bilo potrebno očistiti ostankov lepila. Super-truper lepilni trak je UV del sončnega spektra v samo nekaj dneh spremenil v scefrano folijo. Čistiva z razredčilom za fidžijsko barvo. Nič posebnega ni to delo, je pa dodatna neplanirana urica. Kakorkoli, velja znano pravilo: planiran čas pomnoži z dva in vzemi naslednjo večjo enoto. Planiral sem pol ure.