Albert Cove, Rabi, Fiji

1. junij 2025, nedelja

Čeprav je danes še en dan, prav veliko nisem služboval. Ne smem. Ob nedeljah se ne sme početi nič drugega, kot počivati. In razmišljati. Torej sem razmišljal, kako naj rešim službeni problem. In našel sem rešitev. To se sme.

Nekaj dni sva bila v tem lepem zalivu sama. Včeraj se nama je pridružila ena barka in danes še tri. Ena je celo iz novozelandskega rallyja. Vendar pa ostali kruzerji na njih gledajo(mo) tako, kot gledajo v Mediteranu na čarteriste. Grdo. Neprimerno. Tako nekako: "skoraj na reefu so se sidrali, ampak to je njihov problem, naj pokličejo svojo turistično agencijo za pomoč". Res so se slabo sidrali in so se pozneje tudi presidrali, so pa ne glede na vse, zelo verjetno čisto v redu ljudje.

Danes se je lep zaliv spremenil v prečudovit zaliv. Dopoldan narediva 400 litrov vode in opereva perilo. Ampak, to še ni vzrok za prečudovit zaliv. Ta naziv je dobil, ko sem ugasnil generator in se akumulatorji sredi sončnega dneva niso več polnili. Vzrok je bil konektor pod sončnimi paneli. Zaradi očitno oksidiranega stika se je toliko segrel, da je plastika postala popolnoma tekoča ter je moški in ženski del konektorja postal en sam kos plastike. Le kovinskega (električnega) stika ni bilo več. In kje naj sedaj dobim take konektorje na otoku, kjer niti mesa nimajo v trgovini (imajo samo kure, kar pa oni ne priznavajo za meso)? Očitno bo provizorij, ki sem ga naredil, ostal nedotaknjen precej časa.

Kakorkoli, Max in Alex sta zadnja današnja prišleka in gresta lepo naokoli ostalih (rejlisti ne štejejo). Pri nama se zadržita kar nekaj časa, nekaj spijeta, malo poklepetamo in zmenimo, kaj bomo počeli jutri.