Chuuk, Mikronezija

22. januar 2026, četrtek

Včeraj se je pred mrakom pri nama oglasila Pakia Tea na klepetu. Spotoma so povedali, da so imeli težavo s carino ob prihodu na Chuuk. Od petka do ponedeljka so čakali carinico in potem so cariniki prišli v ponedeljek. Med kosilom. Trije. In vsi trije so zahtevali plačilo za overtime (to je tisto, v kešu brez računa). To, da se plača overtime, če ladja pride izven delovnega časa in če se želi takoj klirati (ne čakati na redne delovne ure), jih ni zanimalo. Plačajte ali pa ni papirja. Temu se po naše reče korupcija, mar ne?

Dopoldne priplujejo domačini. Oni bi trejdali. Prinesejo nama polno košaro kokosovih orehov in manga, odnesejo pa eno Vesnino obleko, ki je ne mara nositi. Win-win kombinacija. Skoraj. Midva sva na slabšem. Gospa je samo oblekla obleko in je bil problem rešen, midva morava neskončno količino kokosovih orehov najprej pretočiti v nekaj takega, kar gre v hladilnik in potem še postrgati kopro iz lupine. Vsaj uro dela je bilo, pa je ostalo še nekaj kokosov. Hladilnik je poln in plastenk je zmanjkalo.

Popoldan mine v službovanju in večer v pridelavi vode. Dopoldan sva flaširala kokosovo vodo, popoldan oceansko vodo. Vino imava flaširano že od prej.