Wotje, Marshall Islands

15. december 2025, ponedeljek

Dopoldan se odpraviva do uradnikov. Najprej do pobiralca penizov, da plačava takso za obisk atola in potem še do župana, da nama podpiše permit. Dva človeka sta torej za isto funkcijo zaposlena v državnih službah (ki jih v veliki meri financirajo Združene države, kot povračilo za opustošenje, ki so ga otočju storili z atomskimi in vodikovimi bombami). Vsak ima za manj, kot minuto dela. In še to samo takrat, ko pripluje jadrnica. V več, kot mesecu dni je Mala druga jadrnica, ki se je ustavila tukaj. Collectorja sva zmotila v viseči mreži pred domačo hišo in je potreboval kar nekaj časa, da se je toliko predramil, da je uspel prešteti denar in podpisati potrdilo. Mayorja sva zmotila na kavici v lokalni birtijici.

Potem greva naokoli. Wotje so nama opisali, kot zelo urejen atol, pa se osebno s tako oceno težko strinjam. Zasmeten je precej bolj, kot Maloelap, celo bolj, kot Majuro, kar je za atole precej neobičajno. Poti so makadamski kolovozi, razen dela, kjer se še vidi nekaj 80 let starega japonskega betona (kolikor ga je sploh ostalo nepoškodovanega po ameriškem bombardiranju med drugo svetovno vojno - popravljali ga potem itak niso). Nekako se da slutiti betonirano letališko stezo in dva pomola, ki sta še dobro ohranjena, a brez funkcije. Domačini čolne potegnejo na mivkasto obalo. Na enem izmed pomolov je privezan le lokalni coastguard gliser, donacija Japonske, ki se verjetno nikoli ne uporablja. Novo letališče je narejeno sredi otoka. Ni betonirano ali asfaltirano in nima upravne zgradbe. Menda se na travi bolj mehko pristaja. Zato imajo pa precej tovornjakov (donacija kaj-vem-koga), delovnih strojev (donacija Japonske) in čisto pravo elektrarno (donacija Tajvana) ter kar nekaj težkih motorjev, ki najbolj spadajo na avtocesto in ne na atolski kolovoz (donacija izseljencev v ZDA).

Kakorkoli, narediva sprehod po otoku, da prideva do preliva med tem in naslednjim otokom v atolu. Vsaj na guglovih mapah je tako označeno. V resnici je pa preliv čisto spodobno poraščen s palmami in ostalo vegetacijo. Prvič sem doživel, da se satelitski posnetek ne ujema s stanjem v naravi. Verjetno so mojstri, ki posnetke sestavljajo, kaj pomešali. Ali pa je to pomešala AI?

Ljudje ne govorijo prav tekoče angleško, pozdravijo pa vsi po vrsti. Šolarji, ki so nabirali kokos so nama takoj dali dva, Vesna je pa otrokom takoj dala bombone. V kafiču, kamor zahaja župan, sva si kupila kavo (druge pijače nimajo). Plačala bi lahko s telefonom na POS terminalu. Halo?!

Popoldan gre Vesna v obisk wrecka v bližini in spet sreča leopardovega morskega psa in kar nekaj ribic, ki so mu očitno ušle. Tukaj ostaneva najmanj do jutri, zato je zvečer na sporedu žarjenje.