Kota Kinabalu, Sabah, Malezija

7. oktober 2026, sreda

Spala sva dolgo. Predolgo. Skoraj sva zamudila zajtrk, ki traja do enajstih. In to kakšen zajtrk! Eden izmed "Top 5" v najinem potepanju po hotelih. In teh ni bilo malo v okoli 160 državah sveta. Morda je bil boljši le v Shangri-la na Tajskem z maslom v posodi pod vsaj metrsko skulpturo laboda iz ledu ali v Hiltonu v Kuala Lumpurju s floating table za pijačo v bazenu. Jutri bova šla prej na zajtrk, da bova lahko probala še preostalih 99,9% jedi, ki si jih danes nisva mogla privoščiti. Če se bova vzdržala pri večerji, nama jih morda jutri za zajtrk uspe poskusiti vsaj še naslednji 0,3%.

Naročiva rent a car z drop-off v Kudatu. Tokrat vse špila. Zenkrat. Saj je konec koncev vseeno kje ga dvigneva in kje vrneva, le da se ni treba vračati nazaj. Le bolj praktično bi bilo tako, kot sva najprej mislila.

Ne špila pa naprej. Tovarno dingijev sicer najdeva iz prve. To je družinska hiša z enim dingijem na dvorišču. Najinem. Na prvi pogled je vse tako, kot je treba. Le eno malenkost naj popravijo. Ena ura dela in dva tedna čakanje na material. Ah, ja... Mah, bova pa malo počakala, saj imava še vedno stari delujoči dingi. Potem pa po barvo, naročeno v Singapurju. Ko končno gugl najde pot do trgovinice, nama tam zaposleni ženščini povesta, da je barva že v Kudatu in da je nama ni potrebno voziti. Ah, ja, tudi prav, le da bi nama lahko to prej povedali, da se ne bodo držali dogovorjenega. Ta čas bi lahko midva izkoristila za namakanje v hotelskem bazenu na strehi.

Sva se pa zato namakala v lastnem potu na sprehodu po rivi. Na koncu sva našla (ogromen) mall in jaz sem se v skrbi za moje natrgane ligamente odločil za povratek v hotel na hladno pivo. Vesna je strumno nadaljevala z (window) shoppingom.
Spala sva dolgo. Predolgo. Skoraj sva zamudila zajtrk, ki traja do enajstih. In to kakšen zajtrk! Eden izmed "Top 5" v najinem potepanju po hotelih. In teh ni bilo malo v okoli 160 državah sveta. Morda je bil zajtrk boljši le v Shangri-la na Tajskem z maslom v posodi pod vsaj metrsko skulpturo laboda iz ledu ali v Hiltonu v Kuala Lumpurju s floating table za pijačo v bazenu. Nauk basni je: jutri bova šla prej na zajtrk, da bova lahko poskusila še preostalih 99,9% jedi, ki si jih danes nisva mogla privoščiti. Zaradi majhnosti najinih želodčkov. Če se bova vzdržala pri večerji, nama jih morda jutri za zajtrk uspe poskusiti vsaj še naslednji 0,3%.

Naročiva rent a car s pick-up v Marriottu in drop-off v boatyardu v Kudatu. Tokrat vse špila. Zenkrat. Saj je konec koncev vseeno kje ga dvigneva in kje vrneva, le da se ni treba vračati nazaj. Le bolj praktično bi bilo tako, kot sva najprej mislila.

Ne špila pa naprej. Tovarno dingijev sicer najdeva iz prve. Tovarno? To je družinska hiša z enim dingijem na dvorišču. Najinem. Na prvi pogled je z dingijem vse tako, kot je treba. Le eno malenkost naj popravijo. Ena ura dela in dva tedna čakanje na material. Ah, ja... Mah, bova pa malo počakala, saj imava še vedno stari delujoči dingi. Potem pa po barvo, naročeno v Singapurju. Ko končno gugl najde pot do trgovinice, nama tam zaposleni ženščini povesta, da je barva že v Kudatu in da je nama ni potrebno voziti. Ah, ja, tudi prav. Le, če bi nama to prej povedali, bi nama prihranili to vožnjo. Ta čas bi lahko midva izkoristila za namakanje v hotelskem bazenu na strehi hotela. Azijci…

Sva se pa zato namakala v lastnem potu na sprehodu po rivi. Na koncu sva našla (ogromen) mall in jaz sem se v skrbi za moje natrgane ligamente odločil za povratek v hotel na hladno pivo. Vse za zdravje! Vesna je strumno nadaljevala z vindov šopingom in šele dve uri kasneje pridružila v hotelu na večerji in pijački. Ona skrbi za zdravje šele zvečer.