Lelu, Kosrae, Mikronezija

31. december 2025, sreda

Danes je zadnji letošnji dan. Silvestrovala bova tukaj. Kolikor pač bova. Javnega silvestrovanja ne poznajo, ognjemeti so prepovedani z zakonom, gostiln skoraj ni, na prostem je deževno. In kjer ni deževno, je na silvestrovo vseeno mokro. Podobno, kot Tajci praznujejo njihovo novo leto, tukaj praznujejo mednarodno novo leto. Obmetavajo se z baloni, napolnjeni z vodo. Temu se bova izognila in najdaljšo noč v letu preživela na mali. V najožjem družinskem krogu.

V petek bi šla pa naprej. Zato potrebujeva kliranje. In ker so vsi uradniki na dopustu, jutri je pa dodatno še praznik, greva v lov za papirji že danes. Danes dopoldan imava še avto. Ampak. Danes dopoldan dežuje. Močno dežuje. Z dingijem z barke do dingi pomola je slabih deset minut, kar je povsem dovolj, da sva do kože mokra (lahko bi rekel, da še malo skozi kožo). Zato čakava, da dež mine. Ampak, dež ne mine. Zamudiva rok za vračilo avta, ki ga potrebujeva še nekaj ur. Nimava kaj, prisilno sva najem podaljšala za en dan.

Pa je bilo vredno. Z vsemi uradniki sva zaključila, vse papirje sva dobila z datumom drugi januar drugo leto. Na kosilo zavijeva v isto birtijo, kot sva bila že včeraj. To ravno ni najina navada, ampak, včeraj je bilo dobro in v ostalih možnih oštarijah ni bilo dobro. Točneje, sploh niso bile odprte.

Avto morava vrniti z enako polnim tankom, kot sva ga dobila. Logično. In greva v šoping bencina. Prodajajo ga v trgovini s hrano, v galonskih plastenkah. Mislim, da je to edini kraj na svetu, kjer je to tako urejeno. Zanimiva izkušnja, ki nama je ostala v spominu še iz prejšnjega obiska otoka. Sva pa bila tako dobri stranki, da nama je na koncu lastnik trgovinice podaril en storž banan, blizu sto jih je v enem storžu. Le kdaj bova lahko vse to pojedla?

In še ena svetovna posebnost: na bankomatu se kartica vstavi v prečnem in ne vzdolžnem položaju in PIN koda se ne zaključi s tipko enter, ampak s tipko cash withdrawal. Jasno, da sem to spregledal in mi je mašina začela razlagati, da ne poznam pina. V drugem poskusu je bilo v redu. Drugič sem bral, kaj piše na zaslonu.

Celo popoldne je bilo vreme lepo, pred mrakom pa visi v zraku nevihta (ki malo kasneje tudi nastopi z vso svojo tropsko mokroto), zato raje avto vrneva kar danes. Itak je jutri dopoldan vse zaprto.

Večer mine v komuniciranju s prijatelji in pričakovanju, kaj bo prineslo novo leto. Ena prvih bova, ki bova to izvedela. Za en časovni pas sva se sicer premaknila, a sva še vedno na UTC+11, kar je precej pred Slovenijo.