Murilo, Mikronezija

24. januar 2026, sobota

Nočno jadranje z močno skrajšanimi jadri v 3 Bf z boka je bilo prijetno. Ni pa bilo hitro, morala sva upočasniti, da ne prideva na vhod v laguno še ponoči in potem cikcakava med minami v temi. Timing sva lepo ujela, po dveh urah plovbe v laguni sva sidrana ob devetih dopoldan. Sledi obisk pri poglavarju. Dingi v vodo, torej, in via otok.

Ampak. Poglavarja danes ni na tem otoku (v atolu so tri naseljeni otoki). Ok, kaj pa mayor? On je danes na Wenu. Hja, in s kom naj se zmeniva za dovoljenje, da bivava v laguni, kdo je najin gešprehpartner? Pa naju pošiljajo od hiše do hiše. Nihče noče prevzeti odgovornosti. Celo vas si ogledava na tak način (mimogrede, tudi, če si je ne bi, prav nič lepa ni). Spremlja naju celotni orkester otrok. Jasno, čakajo lizike. Končno prispemo pred eno hišo, kjer zbudijo mlajšega gospoda, ki nama takoj da dovoljenje, če plačava 150 dolarčkov anchoring fee. Sledijo pogajanja in na koncu smo na tretjini cene plus darilo. Plus lizike za otroke. Plave lizike za plave jezičke.

Morje je tako lepo kristalno bistro, kot ga nisva imela že dolgo. Mislim, da je še lepše, kot na Maloelapu. Vesna je končno prišla na svoj račun. Tudi jaz sem takoj v vodi (mene se v kalno vodo ne spravi enostavno). Tudi dan je lep, sončen z rahlim vetrčkom. Celo morje nima več 30 stopinj (ampak še vedno pretoplih 29, sic).

V tako lepem okolju, kjer v vasi skoraj pod vsako palmo živi za nogo privezan pujsek, se spodobi, da zakuriva roštilj za večerjo. Mislim, da tudi domačini to pogosto prakticirajo. Pujski so bili le izjemoma večji od odojka. Očitno je njihova življenjska doba dokaj kratka.

Vendar danes ni bil pujsek na žaru. Danes so bile ribe. Na mediteranski način. Cele, z glavo, repom in kostmi vred. Popoldan sem jih ujel, štiri porcijske komade. Pa ne na šuškovce, da ne bo pomote. Ujel sem jih na laks in trnek. Tehnika je sicer malo drugačna, kot se zdi, je pa dobra. Jaz dan domačinom laks in trnek v trajno uporabo, oni dajo meni ribe v trajno uporabo. Trejdanje. In nimam slabe vesti, da sem se znebil tankega laksa in premajhnih trnkov, ki jih sicer nikoli ne bi uporabil v oceanu. Domačini so bili vseeno na boljšem. Njihova trajna uporaba bo trajala precej dlje, kot najina.