Pohnpei - Ant, Mikronezija

12. januar 2026, ponedeljek

Ponoči je bilo dežja le še za vzorec, tudi napoved za danes je v redu. Torej greva. To pomeni, da pri oblasteh najaviva odhod za ob enajstih dopoldan. Potem se mora Vesna zapeljati na letališče, tam poiskati luško upravo in plačati pristojbino za sidranje. Ob povratku se ustavi še v trgovini in kupi kruh, meso in zelenjavo ter v zlatarni (čendleriji), kjer kupi nov beli Sika Flex (s potečenim rokom trajanja). Jaz medtem pripravim barko za izplutje.

Ob enajstih sva v pristanišču privezana na bok Lady Pohnpei in četrt ure kasneje sva klirana od vseh relevantnih oblasti. Odmotorirava iz lagune, in potem odjadrava do lagune naslednjega otoka. Vala za otokom Pohnpei skoraj ni, vetra je ravno prav, nevihte so le v okolici. Takih jadranj si še želim.

V laguno prideva enostavno, po laguni plujeva še enostavneje (le tok imava ves čas v nos), sidrava se pred otokom z rangerji. Potem oddingirava do njih, se predstaviva, pokaževa papirje, ki nama omogočajo bivanje v tem narodnem rezervatu, malo poklepetava, spijeva vsak po en kokosov oreh, se sprehodiva po atolu in nato oddingirava k sosedom.

Nizozemca Jef in Marin z Amarylis II naju pričakata in pogostita s pijačko in snackom. In klepetom. Spotoma ugotovimo, da imamo iste jadralske prijatelje. Slovence. Poznajo se s Pavlom Rebrcem z El Mundo.