Looc Bay, Tablas - San Jose, Mindoro, Filipini

26. april 2026, nedelja

Nekaj napredka pri Vesni je, a ne veliko. Skoraj nič ne more početi. Ko je vprašala AI, kaj ji svetuje, je bil odgovor strumen: "Vsa fizična dela prepusti Antonu!". Hmmm... le od kod ve, kako je meni ime? Toliko o GDPR in podobnih zgodbah za male otroke. Veliki brat ve vse!

Skoraj vse. Čisto vsega pa le ne. Ko sem ga vprašal: "Kolikšna je verjetnost, da me krokodil iz reke Nil trikrat požre med tisoč plavanji v reki?", je bi strumen: "Verjetnost je 0,3%". Očitno se ni učil iz realnega sveta, ampak iz računalniških igric, kjer ima lahko človek veliko življenj. Ko sem ga opozoril na to, je takoj postregel z novim podatkom "Če dogodki niso neodvisni, potem je verjetnost 95%." - nisem preverjal izračuna, sem se pa odločil, da v reki Nil ne bom plaval.

Pa pustimo AI, da živi v svojem svetu. Midva živiva v realnem svetu, na Filipinih in danes sva se premaknila na naslednji otok. To so dokaj nezanimivi premiki, ker so namenjeni samo, no ja, samo premiku. Sidrava se zato, da ne jadrava ponoči. Ni zdravo. Če bi AI vprašal, kakšna je verjetnost, da se v JV Aziji zapletem v mrežo, bi mi verjetno odgovoril brez računanja: 100%.

Podobno, kot včeraj, tudi danes praktično ni bilo FADov. Bil je le en. In okoli tega napeta mreža. Pa sem šel na limance. Globina morja je bila preko dvesto metrov, nikjer nikogar, 2 Bf vetra in moja pozornost se je precej zmanjšala. FAD je bil tokrat samo galonska plastenka in je nisem opazil, ribič je bil pa skrit za jadrom. Da sem se ujel, mi je bilo jasno šele potem, ko sem videl, da se Mala ne premika več. Takrat sem tudi videl plastenko in ribiča na čolničku, ki je hitel vleči vrv za mrežo iz vode. Vetra je bilo malo, sonce je osvetljevalo sceno in sem lahko brez obračanja in zapletanja odmotoriral v rikverc in se izmotal iz zagate. Ufff...