Rock Islands, Palau

25. marec 2026, sreda

Spet popolnoma mirna noč. Ob devetih dopoldan, dve uri pred plimo izplujeva. Na prehodu nikjer ni bilo manj kot 3 m. Potem cikcakava. Cikcakava po minskem polju. Oblačno je in v vodo se skoraj nič ne vidi. Tudi na satelitskih slikah se ne vidi koralnih glav, ki niso tik pod površino. Nekajkrat se dno v trenutku dvigne iz globine 35 metrov na vsega 4 ali 5 metrov. Videti ni bilo nič vse do trenutka, ko je bilo prepozno. Zoprn občutek!

Cilj je nekaj otočkov-skal na samem robu koralnega obroča okoli Palava. Šef yacht cluba Sam nama je zatrdil, da je tukaj snorklanje odlično in predvsem je to tako daleč od Kororja, da sem turistov ne vozijo. Res nisva videla nobene tauharske ekspedicije, so naju pa takoj, ko sva se sidrala, obiskali rangerji. Preverili so, ali sva sidrana v mivki ali v koralah. Jah, v korale se midva nikoli ne sidrava, tako zaradi koral, kot zaradi najinega sidra.

Vesna se takoj odpravi pod vodo. Tukaj menda zanesljivo ni krokodilov. Krokodilov se ona ne boji, bojim se jih jaz. In potem naredim tako vzdušje, da ji ni za v vodo. Ko se vrne, razloži, da krokodilov ni videla. Pa tudi ne želve, šarkija, skata in podobnih zverin. Tudi korale so v precej slabem stanju in na njih se ne pase ravno veliko barvastih ribic. Tole snorklanje je bilo precejšnje razočaranje. Sam očitno nima pojma.

Potem se po nasvetu rangerjev prestaviva na bojo blizu Yellyfish Lake. Menda je namenjena manjšim turističnim ladjam. Ampak, če je prosta jo lahko mirno uporabiva za prenočevanje. Upam, da nama ponoči kdo ne potrka na vrata...