Kudat, Sabah, Malezija

20. oktober 2026, torek

To je bila zadnja prijetna noč za spanje v klimatizirani sobi. Od sedaj dalje se bova spet kuhala v lastnem soku. Dopoldan pospravljava stvari okoli barke in na vsak način bi kupila nek inox del v Shopee-ju. Pa ne gre. Sprejema samo malezijske kartice. Potem se zmeniva z domačinom, da nama to kupi in da mu dava keš. Pa spet ne gre, tokrat mašina pove, da je zadnji kos poslala nama, plačilo po povzetju. A-ja-ja-jaaaa! Jutri iščeva naslednjo možnost, danes greva samo še v vodo.

Ko barka visi na trakovih travelifta še pobarvava tiste dele podvozja, ki so bili na štenderjih in s preostankom barve še tiste dele, ki so bolj obremenjeni za izpiranje. Barko so namreč dvignili na travelift tik pred malico in imava cel čas malice na voljo za barvanje. Dve uri! Kudačani so očitno zelo lačni ljudje.

Ravno sva dobro v vodi, ko rentakarovec sporoči, da je prišel po avto. Jah, pri vratarju ga čaka. Še dobro, da se nisva menila, da ga bova osebno počakala. Potem se prestaviva na sidrišče pred mestom v blaten zaliv. Vetrič na morju je toliko osvežilen, da se bo morda dalo preživeti. Na obalo ne greva. Kudat poznava v podrobnostih. Postala sva že lokalna vodiča po oštarijah. Zato pa celo popoldne pospravljava in še pred spanjem ni videti konca tej raboti.