Kudat, Sabah, Malezija

13. oktober 2026, torek

Mal je prišel, kot smo se zmenili. Danes je bilo na sporedu pranje palube in trupa. Palubo lahko dosti enostavno operem sam (čeprav je bila po dobrih štirih mesecih na škljocnih kar pošteno zasvinjana), bokov se pa zaradi plezanja po podestih s natrganimi ligamenti ne bi loteval. Malu je bilo vse precej enostavno. In tudi delo je dobro opravil. Le za malico si je vzel precej časa. No, sva mu pa še čas za malico v znesku 2,77 evra plačala. Sploh pa to ni pomembno, samo, da je dobro delal!

Zamenjal sem še cink protektorje in olje v saildrivu. Jutri se lahko začne z brušenjem in - upam - nanese prvi sloj barve. Če bo z vremenom vse v redu, bi lahko z barvanjem podvozja sklenili do četrtka. Današnje popoldne je že napovedalo, da vreme ni vedno suho. Bila je poštena nevihta.

Po obveznem tuširanju pobereva Claudette iz Profasea, sosedo v boatyardu, ki pri svojih 55 letih sama pluje po svetu in občasno čarterira in se skupaj odpeljemo na večerjo. In po večerji po subvencioniran diesel (po 40 centov za liter). Večerja je uspela, nakup goriva pač ne. Claudette je dobila striktna navodila, na katero črpalko in ob kateri uri naj gre, da bo tam v službi pravi človek za švercovano robo. Pravega človeka tam ni bilo. Pravzaprav tam ni bilo nobenega človeka več. Črpalka je bila zaprta že nekaj ur. Pa smo šli na naslednjo črpalko na seznamu. Tudi tam ni bilo pravega človeka v službi. Napačnih je bilo veliko. Subvencionirana cena je res privlačna, a tudi redna cena 1,15 evra za liter ni pretirana. Raziskava tržišča se nadaljuje jutri. Morda se pa sploh ne bova več ukvarjala s tem in bova nafto natočila v marini v Kota Kinabalu po pregrešno dragi ceni 1,35 evra za liter.