Zeke batyard, Cebu, Filipini

16. april 2026, četrtek

Že dva dni sva na vezi s prijatelji na Saipanu. Te dni so doživeli direktni udarec tajfuna, ki je sicer padel iz kategorije 5 v kategorijo 4, tik preden se je sprehodil preko njihovih glav. A to je še vedno groznih 150 vozlov! Za po vrhu se je premikal le s tremi vozli in ne z običajnimi 15 ali 20 vozli in jih je mlel nekaj dni, namesto nekaj ur.

Posnetki iz marine kažejo razdejanje med barkami, posnetki s terase drevesa brez krošenj, posnetki iz ceste pa goreče električne drogove. John in Elvira sta jo odnesla še dokaj v redu, Jannet pa je napisala, da jim je na njihovi graščini na vrhu hriba dvignilo dele strehe in so imeli v hiši ogromno vode. Šarka je bila ta čas v Avstraliji, je pa zato Martin, ki je s sinom ostal na Saipanu, fasal direktni udarec. Toni se še ne upa v marino pogledat kaj je ostalo od njegove barke. Zgodb je še veliko, vprašanje koliko časa bodo še lahko polnili telefone in jih pošiljali - pripravljajo se, da bodo naslednji mesec brez elektrike. Generatorji so razprodani.

To je bil do sedaj najhujši tajfun v zgodovini, ki je prizadel Saipan. Aprila! Ni lahko komunicirati s prijatelji, ki so v težavah, ko imava midva pravo mediteransko poletje (brez neverinov). Upam, da tako ostane!

Stare akumulatorje sva prodala, zadnji nov je prispel. Sliši se enostavno, pa ni bilo čisto tako.

Dogovor za prodajno skladišče "fco. Mala" smo različno razumeli. Midva, da se kupec pripelje in pobere robo, on, da ga pridem iskati v boatyard, ker pač nima čolna. In ker Azijci ne znajo reči "ne", sva potrebovala dve uri in ga čakala na barki, da se je zadeva razjasnila preko neskončnega števila esemesov.

Od prevoznika sva zjutraj dobila SMS, da je paket na poti. Nikakor pa nama ni uspelo izvedeti, kdaj bo dostavljen in sva bila spet ves čas v čakalni pozi. Dostavljen je bil ob petih popoldan, sic. Čakalni dan, torej.

Pa še nesreča se je zgodila na koncu. Vesni je spodrsnilo na spolzkih tleh na pomolu in je padla v vodo med privezane jadrnice. Voda je ob robu ob oseki globoka le deset centimetrov (verjetno se zato imenuje Zeke's Boatyard in ne Zeke's Marina) in je z rebri končala na tleh pod vodo. Na kamnih. Upam, da si ni kaj polomila. Nekaj prask, ki jih je staknila, ni hudih.