Dnevnik
Leto 2026
Južnokitajsko morje
Miri, Sarawak, Malezija
12. november 2026, četrtek
Le kako sva včasih uredila stvari v trenutku? Sedaj gre vse neprimerno bolj počasi. Od jutra se spravljava najeti avto in to nama uspe šele ob enih popoldan, ko sva sicer planirala že končati s kosilom. Pri zdravniku sem bil naročen ob enih, za kosilo je tako zmanjkalo časa. Tudi pri zdravniku ni šlo vse po časovnem planu in potem se je zataknilo še pri iskanju gostilne. Kosilo sva pod streho spravila ob štirih popoldan.
Vesna je nadaljevala s službovanjem, jaz sem šel kupiti silikonski trak. Čeprav vse trgovine odpirajo pozno dopoldan in zapirajo pozno zvečer, to ne velja za tehnične. Ob petih popoldan niso več odprte. Nakup ostalih tehničnih stvari je prestavljen na jutri. Če jih bom dobil?
Na nogi sem sumil na glivice pod nohti in sem šel do dermatologa po zdravila. Teta je noht samo ošvrgnila s pogledom in predpisala (ter tudi izdala) tablete. Ko sem doma to prekomentiral z AI-jem, me je posvaril, da je kombinacija nevarna za jetra. Tudi ostali znalci z neta, so delili njegovo mnenje. Z glivicami se da živeti, brez jeter gre teže. Enako je menil tudi moj osebni zdravnik v Ljubljani in mi je predpisal drugačno jemanje.
Le kaj bi človek počel v mojih letih, če bi bil zdrav? Nič ne bi počel. Še živel ne bi več. Umrl bi. Od dolgočasja.
