Miri, Sarawak, Malezija

14. november 2026, sobota

Posledično včerajšnjemu nakupu delikatese je bil današnji zajtrk doma precej dražji, kot kosilo v oštariji. V povsem spodobni restavraciji v ugledni soseski sva za štiri (non-halal) jedi in dve (halal) pijači plačala 9,30 evra. Jedi so bile dobre, pijača pa amerikanska. Količine take, da bova večerjo brez težav preskočila.

Toliko o vnosu energije v najini telesi s precej neefikasnim toplokrvnim strojem. Vesnina zanimacija dopoldan je bila iskanje informacij glede nadaljnje plovbe, Nekaj informacij je našla, nekaj jih bo še pridobila.

Moja naloga je bila oljenje kokpita. Olje, ki sem ga kar tako na rezervo kupil na Ameriški Samoi je bilo po prvotnem planu (plan A) namenjeno arhiviranju v okrogli fascikel. No, AI mi iz podatka o batchu, pridobi datum proizvodnje. Le zakaj ga kar direktno ne natisnejo, ali še bolje: zakaj ne natisnejo kar rok uporabe? Moje olje je staro pet let. Je ali ni v redu? Bo že moralo biti (plan B). V naslednjem mesecu ne bo prilike za nakup, v tem času bo pa sedaj lepo očiščen teak brez zaščite spet primeren za čiščenje.

Popoldan je namenjen turizmu. Zapeljeva se v lepo urejen muzej, tokrat je to na vstopu v narodni park (sredi mesta, velikosti Ljubljane - recimo, kot da bi bil Rožnik narodni park). Tukaj je poleg ostalih živali prva atrakcija prostoživeča populacija ptičev hornbill. Po naše se jim reče kljunorožec. Menda se ga da videti v parku v naravnem okolju, vendar sva ga midva videla le na filmu. In nagačenega, postavljenega poleg televizorja.

Alen ni uredil švercanega diesla, mogoče ga bo jutri. Počasi imava Alena dovolj, sama bova nabavila gorivo. Saj ne potrebujeva njegovega diesla, potrebovala bi njegov transport od avta do Male. In to takrat, ko se bova midva odločila za to, ne ko bo on imel možnost pripeljati švercovano robo. Danes sva nabavila dva kanistra, jutri bova ostalo. Redna cena za tujce je 1,08 evra za liter, domačini ga lahko dobijo po 0,44 evra za liter.