Majuro, Marshall Islands

17. november 2025, ponedeljek

Dopoldan se lotim watermakerja. Nekam čudno se je obnašal prejšnjič. Razderem posteljo, da bi lahko videl kako deluje črpalka in ugotovil v čem je težava. Ampak. Danes deluje brezhibno. Merim temperaturo in vse kaže, da je bila prejšnjič samo močno pregreta. Upam, da je samo to. Vsekakor bom pa ob priliki tudi zamenjal olje v visokotlačnem delu črpalke. Če le dobim pravega tukaj.

Ostala brklarija je vezana več ali manj na računalnik. Oba brskava za rezervnimi deli in predvsem se ukvarjava s tem, kako jih dobiti na Majuro. V doglednem času. Vse kaže, da bova tukaj prebila še kar nekaj časa. Deset dni sva že v Majuru, pa nekateri paketi niti poslani še niso bili. Island time. Pravzaprav, če sem pošten, bolj kot odzivnost domačinov, je težava v časovni razliki. Tisto, kar bi sicer bilo usklajeno z izmenjavo nekaj mailov v enem dnevu, traja tukaj en teden. En pink-ponk dnevno, če je sogovornik odziven. Sicer pa še toliko ne.

Kakorkoli, popoldan so tanki za vodo polni, ustekleničena voda je v hladilniku in posledično so tudi akumulatorji napolnjeni (ko prižgem generator za watermaker, gre del energije tudi v akumulatorje). Nisem sicer tak, kot tisti, ki je iz vode naredil vino, znam pa iz bencina narediti vodo. Nekaj je že. Bencina se namreč ne da piti. Vodo pa, sicer zelo težko, a se jo v sili vseeno da.