Tiga - Labuan, Sabah, Malezija

4. november 2026, sreda

Mirna noč in še bolj miren dan. Sapice ni niti za vzorec. Uporaben veter se dvigne šele tik ob Labuanu, vendar jader za zadnjih nekaj milj ne dvignem, veter je refulast, smo v kanalu in v okolici mrgoli ladij. Labuan je ena pomembnejših malezijskih luk za izvoz nafte.

Med plovbo celo dopoldne raziskujeva, kam bi šla, sidranje ali razpadajoča marina? Nasveti ostalih, ki so tu že bili, so diametralni. Pa poskusiva najprej marino. Zunanji bazen je prazen, prosto plavajoči neprivezani pontoni ne štejejo kot barke. Neuporabno. V notranji bazen zelo previdno vplujeva, po opisih na forumih naj bi bil preplitev. Pa ni. In tudi prostora je dovolj. Pa pokličeva Anno, da nama določi privez. Ne bo šlo, marina ni varna, vse razpada. Ampak, teta Anna, midva sva v marini in je za naju čisto ok. Če je tako, potem pride pa moj sekretar in vama pokaže privez. In sekretar pride in pokaže in priveže in odide. Super! Tole je bilo bolje, kot sva sploh lahko upala. Pa greva do Anne (za sekretarja se izkaže, da ni marinero, ampak varnostnik) in plačava dobrih 9 evrov za privez z vodo in elektriko (no, malo domišljije je v tem primeru le potrebne). Računa nama en meter manj (v Suteri en meter več), kot je dejanska dolžina barke.

Potem pa naokoli. No, najprej do uradnikov in potem naokoli. Potrebujeva ohladitev in reanimacijo znojnih žlez. To ni bilo ravno enostavno. Cel otok je ena sama duty free trgovina (ampak, res pravi duty free konglomerat tgovin, ne tako, kot na letališčih), nikjer pa nobenega puba. Šele pomoč AI je zalegla. Usmeri naju v Irish Pub, ki ga sama nikoli ne bi našla. Pivo je 2 evra, spijeva jih veliko. Torej so tudi birtije duty free!