Port Suez - Port Ghalib, Egipt

15. december 2019, nedelja

Če lahko za včeraj trdim, da je bilo na morju toliko prometa, kot le redko kje, je danes popolnoma drugače. V celem dnevu ne srečava (na manj kot nekaj milj) nobene ladje. Tudi ribičev ni. Še vor-šipov ne. Izgleda, da je Rdeče morje le toliko široko, da se silni promet, ki gre skozi Sueški kanal lepo porazgubi.

Veter se je z jutrom naredil lep in po relativno mirnem morju hitro jadrava. Če sem bil ponoči precej skeptičen, da bova prispela še podnevi, nama je večinoma hitro jadranje (in še nekaj malega toka za pomoč) čas pristanka lepo prestavilo v popoldanske ure. Hja, pri Mali je pač tako, da gre na motor 5,5 vozlov, ob primernem vetru (3-4 bf) pa lepih 7 do 8. In če ni vetra, imava lahko časovni problem (tudi zato so mi pasati tako všeč - tam je veter vedno).

Topleje je. Hurgada je mejnik. Severno od Hurgade ima morje nekaj preko 20 stopinj, južno pa okoli 24, v Port Ghalibu 25. To se pozna predvsem ponoči, ko topla oblačila niso več potrebna. Tudi oblakov na nebu ni več. Le še saharski pesek je vseprisoten, hic!

Priveževa se on-time. Na minuto natančno ob sončnem zahodu. Ampak, če sem mislil, da je to uspeh, sem mislil narobe. Začne se birokracija, ki traja v nočne ure. In ponoči se pač ne greva prestavljat iz carinskega priveza v marino, če ni nujno. Ni nujno, nama zatrdi šef luke. Jutri dopoldan bo neprimerno bolj primeren čas.

Zaplete se pri agentu. Šef, s katerim sva se dopisovala, je na dopustu, vajenec pa nič ne ve. Pa gremo lepo počasi po vrsti vse še enkrat. In kot se je ta problem zapletel, se je tudi odpletel.

Tudi pri marini se zaplete. Računovodja nama razlaga, da morava plačati takso, midva njemu, da so takse vključene v ceno. Šefa, s katerim je tako zmenjeno, ni. On je prevelik šef, da bi hodil v službo. Gordijski vozel razplete harbormaster, ki razloži da beseda "goverment tax" (ki jo uporablja marinski računovodja) pomeni "cruising permit" (ki jo uporabljamo vsi ostali) in vse je takoj jasno in vse je takoj v redu.

Počakava še na uradnike, ki pridejo in preverijo, kaj je in česa ni na barki. Carinik odpre vse predale, samo tistega z alkoholom ne. Le kako je vedel, česa carina ne sme videti? Zdravnik pa raje kar ni prišel. Zadovoljil se je z mojo izjavo, da smo vsi zdravi in da je število umrlih med zadnjo plovbo nič.