Rodos, Rodos, Grčija

20. november 2018, torek

Še en dan v marini Galle. Paketa, seveda, še ni. Saj drugače niti ne more biti. Ko vkorakam v pisarno ACS Courier in jih pobaram po paketu, mi strumno odgovorijo, da je še vedno v Atenah. Ampak, na moji tracking listi piše, da so ga včeraj poslali naprej in da je za danes scheduled delivery. Pa me punca za šalterjem hitro prizemlji. Ah, to je fake, pove. To je kar default sporočilo. Za vse pakete tako piše. In doda, da njen računalnik pravi, da je paket še vedno tam, kot je bil včeraj. Morda prispe na Rodos jutri. Prej sigurno ne, pribije. Avrio. Ah ja, definicijo besede avrio še predobro poznam. Če bo jutri, bom presenečen. Grčija...

Razen tega dogodka se danes ni zgodilo nič pretresljivega. Oba delava, mailava in telefonariva. Dan je delno sončen, topel in s primernim vetrom za pot proti severu. A ne bova izplula. Za nalašč! Priplula je celo ena jadrnica z ameriško zastavo (očitno turška, tam je večina bark registriranih v Delaware).

Iz recepcije so naju prosili, če lahko plačava marino za nekaj dni. To ni prvič. Prejšnjič so prosili celo za keš (najbrž so rabili za plače). Danes je bila kartica tudi okej. Z izkupičkom bodo očitno plačali internet. Nekaj dni jim ni delal, pa je receptorka ob Vesninem plačevanju zagotovila, da sedaj bo pa spet delal. Očitno je marina blizu nesolventnosti. Pri tako majhni zasedenosti to niti ni čudno. In niti ni čudno, da ni zasedena. Že to, da je vsaka barka na štirih mooringih in na obalo privezana s šestimi ali več štriki, pove vse o razmerah. Na Sri Lanki v luki Galle tudi ni bilo nikogar.

In v Galleju sva tudi servisirala sidrni vinč...