Limenaria, Thassos, Grčija

16. julij 2018, ponedeljek

Rana ura, slovenskega fanta grob. Fraza, ki opisuje muke zgodnjega vstajanja. Kaj morem, sem pač zaspanka in meni je res muka zgodaj vstati. Kakorkoli ob 5,45 me budilka strese. Po hitrem postopku se spravim z barke proti avtobusni postaji (avtobus odpelje že ob 6.20 = ne vem kje so našli tako nečloveško uro).

Danes imam v planu ogled marine v mestu Kavala katerega izlet sem imela v planu prejšnji teden, pa ga zaradi zdravstvenih težav nisem opravila. Pol ure je vožnje z avtobusom do trajekta v Skali Prinos. Sledi uro in pol trajektne vožnje. Slednjo sem večinoma predremala. In tako hodim (v siga, siga stilu) na pol v spanju do tako imenovane marine mesta Kavala. Marina je hecna, pol marine ima finger pontone, pol pa mooringe = očitno se niso mogli odločiti kaj bi imeli. Nekateri so privezani celo tako daleč, da se z dingijem privlečejo do pomola (mogoče zaradi vala?). Kakorkoli, pravijo, da ta marina ni fajn za južne vetrove, ker pride preveč vala. Stopim do port authority, ki so kompetentni za to marino. Zaenkrat si lahko v marini le nekaj dni, ker je glavna sezona. Cena priveza je dva (2) eura na dan za našo barko, voda in elektrika po števcu. Sem mislila, da ne slišim pravilne cene.Po 15. avgustu je menda lažje dobiti prostor tudi za dalj časa, ker ni več toliko jadralcev na tem koncu. No, bomo videli, sedaj imam telefonsko številko in vse ustrezne informacije v kolikor bom morala biti spet dalj časa na enem mestu.

Sledi enourno pitje frapeja in vode, da se vsaj malo ohladim v senci. In, ker sem imela še dovolj časa do odhoda trajekta, se odločim iti na grad od koder je menda lep razgled. Jasno, samo glupi turisti hodimo po opoldanskem soncu. Komaj se privlečem do gradu (jasno, da je v hrib) kjer prodajalec kart (2,5€) zna 5 angleških besed, drugače pa poleg grščine govori tekoče špansko. V Kavali se pa res tre španskih turistov, da bi bila potreba po tem jeziku :) .... Obzidje je kar dosti renovirano, razgled je bil v redu, lepo se je videl tudi akvadukt, ki je zelo dobro ohranjen.

Med sprehodom po mestu sem opazila, da je ogromno reklamnih panojev pred trgovinami, oštarijami v turščini. Pa tudi slišala in videla sem dosti turkov. Zanimivo. Še bolj luštno pa je bilo opazovati kavarne kjer so bili sami domačini, penzionisti, ki se zberejo že zgodaj zjutraj in počasi srebrajo kavo ob igranju kart, domin, šaha .... in dopoldne ali dan jim mine kot bi mignil.

In potem spet sledi več kot dveurni transfer do barke, kjer je navkljub vsemu bila prijetnejša klima kot zunaj. Sledi službeno delo. Sedaj moram malce pohiteti z delom, kapitan se že najavlja ....