Pythagorion, Samos

24. april 2019, sreda

Takoj zjutraj ob desetih grem na črpalko preverit, ali je res danes že odprta. Res je odprta. Ampak. Ne še zdaj, tu-arli, zajamra črpalkar. Ob dvanajstih bo. Nekaj še narediva in odplujeva na črpalko. Vetra ni in izplutje iz precej tesnega priveza je popolnoma rutinsko. Prva (in edina) sva na črpalki na pit stopu (tokrat pije Mala). Pa se zaplete koj na začetku. Po sedmih litrih - pumpa crknjot. Pojejo telefoni in pit stop s spreminja v piit stop in kasneje v piiit stop, ko zadeva končno spet dela. Varovalko je bilo potrebno vklopiti, pa je bilo spet vse pod kontrolo. In točiva in točiva. Precej počasi teče tale nafta iz cevi in pit stop je že piiiit stop. No, na koncu vse priteče, kot je treba.

Treba pa je tudi plačati. Pa se spet zaplete. POS ne dela. No dial tone, izpisuje. Tole je sedaj že piiiiiiit stop. Pa mojster črpalkar švica in telefonira. In mu šef pove, naj kliče banko. Moj komentar, da se mi zdi, da nima priključenega telefonskega kabla vehementno zavrne z ic-vajrles. Tudi prav, si mislim in vprašam, koliko časa namerava parlamentirat z banko. Haf-en-aur-et-list, je strumen. Grčija. In pit stop je definitivno postal piiiiiiiiiit stop. Ok, v tem času se jaz sprehodim do dingija (vmes zahakljam Mihalisa, da mi pomaga) in spraviva dingija v morje, odveslam na drugo stran marine, pripešačim nazaj (z obveznim pit stopom pri Marcosu, kjer prisedem k Jasminu) in ko stopim pred črpalkarja, je nasmejan do ušes. Kabl je vtaknil in sedaj dela.

Ampak. Ko prislonim kartico, možakar vnese visok znesek in jaz pin, terminal spet razlaga vsem, ki ga hočejo brati: no dial tone (da ne bo pomote, to niti v tarzanski angleščini ne pomeni, "Tone, ne kliči"). Jah, ... piiiiiiiiiiiiiiit stop. Počasi sem se naveličal, da je pit stop lahko tako raztegljiv pojem in zadevo vzamem v svoje roke. Kabel povežem tako, kot je treba in - plačam. Če se ne bi vmešal, verjetno sploh ne bi nič plačal (res sem kreten). Po grško...

Popoldan še z oksalno kislino očistim in z gelcoatom poflikam starboard bok, Vesna opere starboard bokobrane in čas je za sprehod v trgovino. Port stran bo na vrsti enkrat v svetli prihodnosti.

Pot v Pythagorion me, jasno, vodi mimo Stelle. Ampak. Danes je vse drugače. Samo Helou-enton izdahne in že šiba dalje. Njena oštarija je skoraj polna. Hvala ti, Fortuna!

Večer preživiva pri Marcosu v Jasminovi družbi. In družbi nemške kelnerce, ki nikakor ne more razumeti, kaj ji hočemo naročiti v grščini (pogovarjamo se po slovensko). Preskok na angleščino jo v trenutku reši iz zagate.