Andipaxos - Lakka, Paxos

21. avgust 2019, sreda

Prav hudo mirno morje ponoči ni bilo, smo pa spali dobro. Verjetno predvsem zaradi neprespane prejšnje noči. Skok v morje, zajtrk in pozdrav množici plovil, ki so prispela na dnevno kopanje. Torej, sprejem z ne največjim veseljem. Pravzaprav z jezo. Ob enajstih se slaba volja spremeni v dobro voljo. Ob enajstih se odsidramo.

Mimoplov skozi prijetno lučico Gaios na Paxsosu. Premišljujemo ali bi se tukaj ustavili ali ne. Odločitev, se izkaže, ni v naših rokah. Vse je polno. No, to mi je bilo jasno že takoj na vhodu, ko smo pluli v koloni, vendar upanje umira zadnje. Vse skupaj je izgledalo podobno, kot vožnja z avtom v polni garažni hiši. Mogoče pa je vseeno kaj prosto, mogoče pa tista številka na vhodu (ki nazorno kaže prosta mesta s številko 0) le ni prava? Jasno, tako, kot smo vpluli, smo tudi izpluli.

V Lakki je drugače. Proti pričakovanju je prostora kolikor si ga srce želi. Sidramo se in še preden uspem dvignit sidrno kroglo, je poleg nas sidran Zippy. Jasno, z Gordano in Gregorjem gremo na pomemben sestanek na obalo, kjer sem se naučil eno silno modro misel: »Lepega se naveličaš, slabega pa navadiš«. Res je! Na vsakem sestanku, to se vendar ve, se pije kava. Lepo počasi in z guštom. In ko jo spijemo, greva z Gordano v šoping nekaj malenkosti. A, glej ga zlomka, trgovina se odpre šele čez dve uri. Normalno, da to počakava. Siga siga.

Ker sem ravno na obali, odložim smeti. Kontejnerji so zelo dobro označeni. Garbage bins 100 m (in puščica, kam je treba zaviti) piše na tabli na rivi. In grem v smeri. In po 100 m pridem na cilj. Le, da sem jaz napis narobe razumel. Mislil, sem da je po 100 smetnjak, pa ni. Po 100 m je novo obvestilo, ki pove v kateri smeri je (to sedaj že vem) novo obvestilo, kje je po 100 m spet novo obvestilo, na katerem si lahko preberem, kje je novo obvestilo o novem obvestilu... Skratka po natančno 612 korakih najdem kontejner, odvržem smeti in ... in naredim 612 korakov do kavice. Grki...

Večer je klasičen: braaiada. In povečerje je še bolj standardno. Degustacija vin in penin. In modro gučanje. Gučanje, ki bi še kar trajalo, če nas petelin s svojim petjem le ne bi opomnil, da je čas za v posteljo. Za nekatere. Za mene je čas, da napišem, kaj se mi je včeraj zgodilo. In potem ob štirih zjutraj lahko zaspim spanec pravičnega.