Latchi, Ciper

12. november 2019, torek

Danes zjutraj sem prebral, da sva z Vesno begunca in da naj nas bi bilo v kratkem že četrt milijarde. Podnebnih beguncev. Torej je le res. Begunci obstajajo. Tvorimo novo podvrsto človeka, homo globalwarming. Da je vse to res, je dokazano s tem, da tako trdijo štiri študenti iz Slovenije (ne, niso slovenski študenti, ker vsi ne študirajo v Sloveniji). Dekleta in fantje opozarjajo predsednika vlade in države, da je globalno segrevanje potrebno rešiti po politični poti. Prav imajo. Takih stvari se po strokovni poti ne da rešiti. Strokovno so že rešene. Niso pa še rešene pri zavajanju ovc med striženjem. Ni navedeno, na katerih fakultetah študirajo, le imena univerz so napisana. Verjetno pa so to politične ali teološke šole.

Kakorkoli, midva sva begunca. Zbežala sva iz ledene dobe v področje globalnega segrevanja. In ni nama žal. No, malo je. Zajtrk v kokpitu se je hitro zaključil in skrila sva se v podpalubje pod ventilatorje. Mislim, da greva kasneje v šoping klime. Saj je šele sredina novembra, kaj vem kaj lahko še pričakujeva do zime.

Klime nisva kupila, sva pa najela avto. Na netu sva našla najcenejše rentiče za okoli deset evrov. Ker sva želela imeti malo večji avtoček (tak, komoten za tri odrasle), sva morala plačati dvojno ceno. Mazdica je avtomatik (ki dela kot se šika in ne kot ona Volkswagnova jajca) s ful elektronike. Ampak. Mazda govori nekaj svetovnih jezikov: japonsko, korejsko in kitajsko. In tudi piše z njihovo pisavo, da ne bo pomote. Po nekaj časa naključnega tapkanja po tuch screenu končno le spregovori omejeno angleško. Omejeno pomeni, da so prevedene tipke Back, Left in podobne, vse ostalo je ostalo v japonščini, hic! No, v latinici so tudi imena krajev na navigaciji. Ampak. To so imena v stilu Fukujama. Hja, naložena je karta za Japonsko in ne za Ciper. Izbira suši oštarij v bližnji okolici je zato silno bogata. Kakorkoli, mislim, da bova tudi v bodoče raje zaupala napotkom iz telefona.

Testna vožnja je do Afroditine banje. Lep botanični vrt, ki je poln različnih lokalnih rastlin. Nekje na sredini se skriva slap, pod katerim naj bi se nekoč namakala Afrodita. Okoli je pravi pravcati (tropski) gozd. Evkaliptusi so ogromni. Vse to se dogaja na enem najbolj sušnih otokov (tako se hvalijo) v Sredozemlju, kjer letos ni deževalo že pol leta. Ampak, Afrodita je že vedela, kam naj gre pod tuš. Tako piše na spremnem panoju. Malo me sicer zmoti pretekli čas. Moralo bi pisati, da ve. Bogovi so vendar nesmrtni. Tako so nas učili v šoli (in nekatere tudi pri verouku). In tako sem preveril tudi sam. Moana živi tudi v sedanjem času in mi nesebično pomaga. Le zakaj potem ne bi tudi Afrodita?