Koror, Palau

21. marec 2026, sobota

Najprej se odpeljeva do rangerjev po dovolilnico za vstop v neke vrste narodni park. Skupina skalnatih otočkov, tipa Kornati. Ampak. Dovolilnice se ne da dobiti za vnaprej. Začne veljati na dan nakupa in poteče po petih dneh. Ajoj! Danes sva z avtom in bi to enostavno uredila, naslednjič bova morala do njihovega urada peš. Kar pritisk nama je dvignila ta njihova birokracija. Še dobro, da si je dala Vesna izmeriti pritisk včeraj, danes bi instrument pregorel.

Potem pa na izlet po delu otoka, ki sva ga prvi dan preskočila. Na nekaj mestih se ustaviva, pa je en sam postanek vreden truda. Poučen muzej in lepa moška hiša ob njem. Vse ostalo je kr'neki ali pa sploh nič. No, sva vsaj videla realno sliko Palava, kar tudi šteje. Kiwi-sindrom. Napihnjena samozavest o najboljšem otoku na svetu, a brez resne osnove. Otok sicer ni čisto brez veze, a videla sva že veliko lepših.

Predvsem je pa moteč rasizem. Če si turist, si predmet izkoriščanja. Plačaj, nič ne dobi za to in pojdi. Hrvaška-sindrom. Ko sva se ustavila v prijetni restavraciji ob reefu in jedla povsem spodobno in obilno kosilo, sva za to plačala malo preko 30 evrov. Za primerjavo: pivo in čiken-šit perutničke (ena porcija za snack ob pivu) v dokaj zanemarjeni turistični birtiji pa 50 evrov. Neprijazna dežela. Čisto nasprotje ostalih destinacij na Pacifiku.

Menda se gorivo v Sloveniji draži in je to prava mala drama. Današnja cena diesla tukaj (preračunano iz galon in dolarjev) je 2,40 evra za liter. Samo čakam, kdaj bodo začeli zaračunavati tudi veter. Samo turistom, jasno.