Kudat, Sabah, Malezija

16. oktober 2026, petek

Danes Mal nima veliko dela. Očistiti mora lepilo na trupu tam, kjer je bil masking tape in natočiti gorivo iz kanistrov v tanke. Plačam ga za cel dan. Torej preostali čas pomaga pri hišnih opravilih, ki zahtevajo človeka brez nategnjenih podrebrnih mišic.

Vmes imava dostavo novega dingija in outboarda. Prestaviti je potrebno nosilce za na davitse iz starega čolnička na novega. Nista popolnoma enaka in potrebno je nekaj improvizacije. Pa gre. Potem se začnejo pogajanja, koliko je vredna najina stara roba, čolniček in motor. Prodajalec nove robe je kupec stare. Mnenja o vrednosti se sicer razhajajo, na koncu pogajanj pa sva vseeno bogatejša za dve stvari: imava nekaj penizov (v kešu) in ni nama treba plačati za deponijo na odpadu. Tudi nasprotna stran je, mislim, zadovoljna: malo čiščenja in barvanja, pa bo roba na prodaj po dvojni ceni.

Naslednja točka je nabava diesla. Tokrat ga štiričlanska ekspedicija nabavi 160 litrov, samo za naju. Preveč. Izkaže se, da barka leži na škljocnih postrani in indikator goriva ne kaže v redu. Nekaj kanistrov bo ostalo Claudette.

Preko vikenda je v Kudatu neko politično srečanje in pričakujejo tri tisoč delegatov. Preveč za naš hotel, čeprav je preko tedna sameval. In preveč tudi za ostale hotele v Kudatu. Zapeljeva se torej nekaj kilometrov stran od boatyarda, kjer dobiva prosto hotelsko sobo v Friendly Hotelu. Ime je obetavno, ostalo bova pa še videla. Če ne bo v redu, se v nedeljo popoldan spet seliva nazaj v Kudat Golf & Marina Resort.

Še skok na večerjo nad morjem in sledi povečerje. Nabasala sva se z res dobrimi morskimi dobrotami in plačala 24 evrov za tri glavne jedi (od tega ena porcija tom yum juhe za šest skodelic!) in pijačo. Tri piva in dva soka, ki sva jih naročila kasneje, so pa pozabili računati. Pivo je glavna postavka na računu, raki in ribe so marginalija. Niso pa pozabili računati 10 centov za skledo ledu. Očitno jim logistika ne gre ravno dobro od rok.