Miri, Sarawak, Malezija - Tarempa, Anambas, Indonezija

19. november 2026, četrtek

Ni bilo spanja. Celo noč so bile nevihte v okolici in posledično ni bilo nič z globokim spanjem. Nekaj dremanja je bilo vse, kar sem lahko imel. Prva resna nevihta je bila ob petih zjutraj. Pa še takrat po nevihti ni bilo nič s spanjem. Morje je bilo zmešano od valov iz vseh smeri.

Šele danes popoldan je bilo toliko mirno, da bi lahko spal. A kaj, ko ni bilo vetra in je bil ropot. Spet ni bilo spanja. En bofor (ali manj) pomeni v metrskih valovih mrtvega morja udarjanje jader. Naporno za jadra in naporno za živce. Je pa vseeno hrup motorja manj naporen. Pozno popoldan se veter dvigne na tri bofore z boka. Hitrost je previsoka, proti sedem vozlov gre. Krajšati bo treba, ampak uro ali dve še pustim tako, kot je, da nadoknadim počasno plovbo preko dneva.

Noč je že, ko naju pokliče papuansko novogvinejski warship, ki pluje mimo. Najprej ga zanima, če sva opazila kaj nenavadnega in ko to zanikava, ga zanima, zakaj sva za minutko spremenila smer za 90 stopinj? Sledi učna lekcija o krajšanju jader na majhni jadrnici, za kar se mi lepo zahvalijo. Zanimivo.