Guam

27. februar 2026, petek

Vremenska napoved je napovedala odhod v ponedeljek. Zato morava dobiti papirje od tukajšnjih oblasti, da bova te papirje pokazala naslednjim oblastem. Menda se to naredi kar preko neta.

Celo dopoldan se Vesna poskuša dopisovat (poskuša zato, ker ona piše, oni pa ne odgovorijo) in pomeniti (poskuša, ker ona telefonira, oni pa ne dvignejo slušalke). Končno se malo pred poldnevom odločiva, da nama ne preostane drugega, kot da se osebno zglasiva pri customsih in na portu, če želiva dobiti te papirje še pred ponedeljkom. Ampak. Po sto metrih vožnje dobiva prvi odgovor. Od carinikov. A-joj! Nazaj na barko in izpolnit obrazec, ga poslat in počakat PDF teh famoznih papirjev. Dobiva jih. Natisneva jih pa jutri. Na Yapu zahtevajo tudi port clearance, na Guamu tega ne izdajajo. Torej bova izplula brez vseh potrebnih papirjev, pa mislim, da se bova že kako znašla.

Potem greva podaljšat mobilni paket. Jutri bo en mesec, kar sva v ZDA in telekomunikacijski paket nama bo potekel. Ampak. Naletiva na tipične probleme v teh institucijah. Posadka na DoCoMo je verjetno najcenejša delovna sila, ki nima pojma, kako naj naredi, kar jim naročim.

Naročilo je enostavno. Vsaj meni in AIju se tako zdi. Naredijo naj tisto, kar piše na njihovi spletni strani, da je potrebno narediti. Po desetih minutah na prvem, tehničnem, šalterju, naju napotijo na drugi šalter. Tam po četrt ure try&fail metode, fant končno izdahne, da je vse naredil naredil.

Odpeljeva se na (zasluženo) kavico v edino do sedaj prijetno kavarno na Guamu, SloWalk po nazivu, kjer preverim DoCoMo in ugotovim, da fant ni naredil ničesar. Ah, moral bi takoj preveriti, pa sem mu verjel na besedo.

Vrneva se, sedaj je najina sogovornica mlada punca. Vse ve. In nič ji ne gre od rok. Tudi ona po četrt ure obupa in začne pripovedovati pravljice. Vse, kar je prav! Naj pride šef! Potem se končno začne odvijati. Počasi odvijati. Mine naslednje četrt ure, da ve, kaj naj naredi. In še naslednje četrt ure, da to tudi naredi. Na pol.

Obema je od prej ostalo po 9 dolarjev kredita, ki sva ga dobila kot nagrado za top-upanje. Paket neomejenega interneta, pogovorov in esemesov stane 6,50 dolarja. Po vklopu tega paketa je na enem telefonu ostalo 2 dolarja kredita in na drugem 8,50 dolarja. Itak je vseeno koliko, ker tega ne bova več koristila, kaže pa to na njihovo popolno nepoznavanje ponudbe lastne firme. Kakorkoli, do odhoda sva preskrbljena, za kasneje mi je pa vseeno. Za tako enostavno operacijo sva porabila en šiht (en človek krat ena ura in pol plus dva človeka krat tri ure, če štejem tudi čas, ki sva ga midva prebila na vožnji in kavici). Aleluja!

Popoldan se Vesna odpravi po nakupih oblačil. Nekaj časa je sama, nekaj časa jih delam družbo. Sama je takrat, ko jaz čas zapravljam v dokaj dobrem muzeju CHamoru zgodovine in kulture. Ja, pred desetimi leti so spremenili naziv naroda in se po novem piše CHamoru (izg. Tsamoru) in ne več Chamorro (izg. Čamoro). Zanimiv je znak "CH", to je znak za glas blizu "ts", in ker je to en glas napisan z dvema črkama, sta za ime obe črki veliki. Ne poznam nobenega drugega jezika s tako logiko. Nemški "š", na primer, se na začetku imena piše kot Sch in ne kot SCH.