Thessaloniki marina, Grčija

3. oktober 2018, sreda

In ta osebnost se je brez mojega soglasja odločila, da nama bivanje v Sloveniji podaljša za nedoločen čas.Kar veliko časa sem bil poslušen božjepotnik, potem sem se je pa enkrat le zdramil uporni duh v meni in sem (si) rekel: Dovolj! Delo še ni končano, niti nič ne kaže, da bo končano v doglednem času. Bingljati v Deželici samo zato, da se bom enkrat tedensko odfijakal v gozd, je pa v mojih nedolžnih očeh greh. In greh se delati ne sme! To se vendar ve.

Nekaj dni nazaj sva torej kupila letalske vozovnice Ljubljana - Solun in danes dopoldan sva se podala na pot. Er Srbija je naš današnji prevoznik. Na frčoplanu sicer piše Air Serbia, ampak po Vukovo je to Er Srbija in pika. In ker so Srbi v vseh pogledih pravoverni, v In Flight Magazinu lepo napišejo tako, kot veli veliki Vuk: Er Srbija. Voila!

Nasledniki nam vsem dobro poznane firme JAT (kratica v angleščini menda pomeni Joke About Time) tudi tokrat niso razočarali. Imamo nekaj zamude, nam potnikom povedo, ko sedimo v letalu. Zamudo kapitan strumno pojasni s "severe weather conditions at Ljubljana". Mislim, da ni potreben komentar, da je bilo to jutro čudovito vreme. No, zamuda je bila majhna in v Beogradu ob prestopanju ni povzročila težav. Tudi kufer je prispel v Solun (še dobro, da se Er Srbija prej ni imenoval JAL - Joke About Luggage) in kljub časovni razliki sva bila pred četrto popoldan že na Mali.

Končno!

Kar velike plane sem imel za danes, pa se plani na barki vedno spremenijo. To je tradicija, ki je ne gre zanemariti. Iz delovnih obveznosti so se v trenutku spremenili v prehranjevalno-pivske. Odlično oštarijo sva našla na glavnem trgu solunskega predmestja Kalamarije, Tja sva se morala sprehoditi, ker so tam marini najbližje trgovine z denarjem, midva sva ga pa pozabila kupiti na Brniku, hic. In ker sva težja za nekaj bankovcev v žepih, jih je potrebno nekako vnovčiti, da se bova lažje vračala domov. I što se mora, nije teško...