Leros - Lipsi, Grčija

27. oktober 2018, sobota

Opis pokrajine se tudi na Lipsiju kaj dosti ne razlikuje glede na Leros. Otok, od meltemija izsušen in oropan vegetacije. Afganistan. V Afganistanu sicer še nisem bil, si ga pa lahko plastično predstavljam. Manj vegetacije je samo še na Kornatih. Zato je pa lučica in samo mestece precej bolj prijetno kot Lakki. Majhnemu otočku primerno.

Izplujeva opoldne, priplujeva ob treh popoldne. Vmes se trudim z jadranjem. Nekaj časa, celo lepo plujeva v 2 Bf bočnega vetra, večino časa je pa 1-2 Bf krmnih vetrov in k premikanju Male po Egejskem morju, več kot veter, pripomore diesel iz Slovenije. Dokler ga ne zmanjka. 450 litrov sva ga že skurila v letošnjem letu. Ok, 40 litrov rezerve še imava, bo pa počasi potrebno misliti na tudi menjavo olja in filtrov. Ampak. Avrio.

In kaj smo počeli na Lipsiju danes (poleg službovanja)? Najprej sva šla na frape in baklavo. Potem sva se prestavila v sosednjo oštarijo na meze. In pijačko. Pa je postalo zvečer hladno za sedeti v sami majici in kratkih hlačah. Obleči se je treba. Via Mala, ter v drugih gvantih v drugo oštarijo. Na meze. In pijačko. Če sva od hrane sprobala cukine, saganaki, simi šrimpke in hobotnico z žara, sva pri pijači ostala strumna. Miso kilo kokkino krasi, portakalada se nero. Večkrat. No, večkrat samo miso kilo kokkino krasi, vode in oranžade je bilo enkrat za vselej dovolj.

Ob vseh teh silnih stimulansih sva se predala planiranju nadaljne poti. Turčija po branju biblije (noonsite.com) odpade. Preveč birokracije in naravovarstvenega kompliciranja, da bi se nama to dalo početi. Res, da je to, za razliko od Grčije, razvita in urejena dežela, ampak midva sva vendar Cigana in Balkanca po duši, pa raje ostaneva na neurejenem južnem Balkanu, kjer je vse, bolj kot ne, divjina. Petzvezdične marine nama ne godijo. Pa ni problem samo v denarju, bolj je v tem, da se v takem okolju ne počutiva dobro. Razmišljava še o Tuniziji, Egiptu ali morda celo o Italiji. Ampak. To je že tako naporno, da vse skupaj prestaviva na avrio. Po definiciji ustreza grška beseda "avrio" kastiljanski besedi "manjana", ali po slovensko "Kadarkoli, samo ne danes, za božjo voljo, vendar!".