Simi - Kos, Grčija

27. november 2018, torek

Ob zori vstanem precej utrujen, noč je bila delovna. Ampak, čimprej na pot. Veter imava napovedan odličen, spodobi se, da ga izkoristiva. In tudi ga! Ena lepših plovb v dokaj toplem, oblačnem in prevetrenem dnevu. 6 Bf polkrmnih in krmnih vetrov naju hitro vodi proti cilju. Na Kosu sva dve uri pred planom. Včeraj in danes sva tako prejadrala pol poti proti severu. Še 50 milj nama ostane. V desetih dneh to ne bi smel biti prevelik problem.

Priveževa se v dobri marini (no, normalni, ona na Rodosu ni bila normalna!). Jaz v podpalubje veselo na delo, Vesna izkoristi, da sva priplula prej in takoj skoči naokoli, da ujame še nekaj ur svetlobe. Ko pade noč, se ji pridružim še vedno s telefonom v roki. In tako je skoraj do devetih zvečer, ko se situacija malo umiri. Neverjetno toplo je, piha pravi fen. Oblečen za v mesto (v dolgih hlačah) mi je pošteno vroče in prepoten sem za ožet.

Kos je tak, kot mi je ostal v spominu. No, skoraj tak. Kulise so enake, le statisti so drugačni. Statistov pravzaprav sploh ni. Razen naju in morda še deset drugih turistov, so sami domačini. In povsod vlada mir in spokoj. Ja, res je, obmorska mesta so lepa samo pozimi, ko jih ne obletavajo razuzdane horde turistov. Danes na žalost poleti tega skoraj ni več. Morda bo drugo leto taka Odesa. Samo, kako priti tja?