Ljubljana - Pythagorion, Samos

3. april 2019, sreda

Danes je pomemben dan. Najpomembnejši je za babico. No, pa tudi za vnuka ni kar tako. Ostali člani zbora smo na stranskem tiru. Babi odhaja na barko, vnuk ima rojstni dan. In sredi noči po srednjeevropskem poletnem času sta skupaj. Odpirata darila in proslavljata. Ločeno. Darila odpira mlajši član tandema, proslavlja starejši. Pravzaprav, proslavljamo vsi polnoletni člani združenja. Tako zgodaj ne pomnim, da bi že (že, ne še!) kdaj pil vino.

Malo čez šest pa prestop v realnost. Olfi naju pobere in varno dostavi v Zagreb. Tam naju pobere Olympic in dostavi v Atene, preda za nekaj ur v oskrbo letališču in nato prepelje še na Samos. Vsi so za naju lepo skrbeli, naju napojili in nasitili. Prevoz je bil s 77 evri (skoraj) cenejši, kot nekaj urno bivakiranje na letališčih. Spet mi ne gre in ne gre v glavo odnos našega nacionalnega prevoznika, ki... ah, ne, ne bom se ponavljal.

V Atenah najdem v denarnici vizitko rentakarovca iz Samosa, pokličem ga in na izhodu z letališča naju čaka možakar s ključi v rokah. Tokrat nama kufrov niso izgubili in sva jih morala sama pritrogat na barko. Taksi za 4 km ali rent a car za en dan - enaka cena. Izbira je jasna. Še posebej, ker se z avtom lahko odpeljeva na večerjo.

Mala naju počaka brez brade. Odlično! Podvozja ne bo potrebno barvat. Da pa vse le ni tako idealno, poskrbi elektrika. Spet so prepereli kabli in pol luči v salonu je nedelujočih. Zanimacija za jutri. Tudi kiwijevski super-truper monitor goriva, vode in baterij je spustil dušo. Izgleda, da ni prenesel redne mesečne šok terapije za akumulatorje s petnajst-in-toliko volti. Še ena zanimacija za jutri - rezervnega sicer imam še z Maldivov, moram pa zato sprogramirati vse oblike tankov ter koeficiente polnjenja in praznjenja akumulatorjev. To bo sicer storjeno hitro, ko bom našel back-up. Če ga bom našel...