Dnevnik
Mediteran 2019
Egejsko morje
Pythagorion, Samos
14. april 2019, nedelja
Lepo vreme pomeni za mene delo. Pranje palube. Če bi deževalo, bi imel (spet) izgovor. Čisto je oranžna od saharskega peska izpred nekaj dni. Vesna se pretepa z notranjostjo in pranjem perila. Klasični čistilni dan, torej. Vesna proti večeru malo dela, jaz pa pripravim proizvodno enoto za proizvodno vode na novo sezone ter števce tankov (ponovno) nastavim. In dan je mimo.
Pojeva v restavraciji na Mali (za čuda) odlično grško meso. Ali pa je bilo tako dobro zato, ker ga chef skoraj teden dni pripravljal v marinadi. Paciral, torej. In da ne bova cel dan preživela v karanteni se proti večeru le spraviva v marinski kafič na frape. In download z Netflixa. Spet bo dolga noč, šestnajst novih epizod, enajst ur vsega skupaj moram pogledat nocoj. Mi bo uspelo?
In to bi bilo za danes nekako tudi vse. Še socialnih stikov je bilo bore malo, le od Wilsona (ampak, čisto zares ne razumeva, zakaj tako ime?) se posloviva (z značilnim stavkom potepuhov z morja: Fair wind and may we meet again!).
