Ismailia - Port Suez, Egipt

10. december 2019, torek

Danes vstanem ob petih ponoči, pilot pride ob pol sedmih. Včeraj je bilo obratno. V protifazi smo. Če je včerajšnji pilot lepo skrbel za smer naše plovbe, se današnji ni kaj dosti vtikal v to. Bolj ga je zanimal njegov telefon. In malica. Pazil je le, da ne bi kaj preveč fotografirali. Kanal čuva vojska in vojske se ne sme fotografirati, torej se ne sme fotografirati kanala. Hja, včeraj ni bilo takih omejitev. Pa to ni bilo najhujše. Zataknilo se je pri bakšišu. Fant je hotel imeti za trinkgeld četrt mesečne plače. Aja? Pa nastopi Vesna in mu da vetra. Tako ga je resetirala, da je revež na koncu čisto tiho. Če bi imela še valar v roki, bi se pa verjetno kar v kup sesedel.

Tokrat plujemo preko obeh Grenkih jezer, velikega in majhnega. Če smo včeraj srečevali ribiče na majhnih lesenih čolničih, ki so veslali po kanalu, lovili ribe in cikcakalil (dobesedno!) nekaj metrov od več sto metrskih grdosij, so na jezeru čolniči na vetrni pogon. Kot na Madagaskarju. Jadrajo in lovijo ribe. Le zakaj mi ne smemo jadrati? Pa se ustavimo ob enem takem čolniču z ribičih. Poskušamo ujeti ribe na šuškovce. Pa fantje hočejo toliko denarja, da se riba niti približno ne ujame. Za surovo ribo sredi vode (brez dostave, torej) so hoteli imeti šestkrat toliko, kot smo plačali za očiščeno, filirano, pečeno in postreženo v dobri (za te razmere, jasno) gostilni v Port Saidu. Saj, tudi če bi ribiči postavili gostilniško ceno, bi jo prodali, tole je pa bilo res že malček neokusno.

Že včeraj sem pogledal, kakšni plimni tokovi nas čakajo. Načeloma bi nam morali biti večji del poti v prid. Ampak. Več kot polovico časa teče morje v jezero in nas ustavlja z dvema vozloma protitoka. Šele tik pred Port Suezom imamo slack, toka v našo smer pa nismo dočakali.

Tako smo privezani precej kasneje, kot sem računal. Najprej mi in potem še Han. Ampak. Han se ves čas prereka s pilotom in agentom, namesto, da bi se privezal. Ker je raftan na nas, mi ni vseeno, kako je privezan. Nekaj časa mu z Branetom pomagava, potem moram kar malo privzdigniti glas, da se priveže vsaj približno tako, kot je treba. In potem se pregovarja dalje, kaj bo in česa ne misli plačati. Misli. Situacija na koncu je drugačna. Agent misli drugače.

Dodatno sem naletel na zanimiv efekt. Ko nas je prehitela večja ladja (večja ladja pomeni tam okoli 400 metrov), je rinila v ozkem in plitvem kanalu (plitvem pomeni globokem 22 m ob grezu ladje 17 m) okoli sebe toliko vode, da smo mi to doživeli kot dodatni tok v nos blizu dveh vozlov. Spet nekaj novega.